Bahami Osnovni podatki
| Lokalni čas | Tvoj čas |
|---|---|
|
|
|
| Lokalni časovni pas | Razlika v časovnem pasu |
| UTC/GMT -5 uro |
| zemljepisna širina / zemljepisne dolžine |
|---|
| 24°53'9"N / 76°42'35"W |
| kodiranje iso |
| BS / BHS |
| valuta |
| dolar (BSD) |
| Jezik |
| English (official) Creole (among Haitian immigrants) |
| elektrika |
 Igle tipa Severna Amerika-Japonska 2 3-polni tip b ZDA |
| državna zastava |
|---|
 |
| kapitala |
| Nassau |
| seznam bank |
| Bahami seznam bank |
| prebivalstva |
| 301,790 |
| območje |
| 13,940 KM2 |
| GDP (USD) |
| 8,373,000,000 |
| telefon |
| 137,000 |
| Mobitel |
| 254,000 |
| Število internetnih gostiteljev |
| 20,661 |
| Število uporabnikov interneta |
| 115,800 |
Bahami uvod
|
Bahami pokrivajo površino 13.939 kvadratnih kilometrov. Nahaja se na Bahamskih otokih, najsevernejšem delu Zahodne Indije, nasproti jugovzhodne obale Floride, na severni strani Kube. Sestavlja ga več kot 700 velikih in majhnih otokov ter več kot 2.400 grebenov in koralnih grebenov. Glavni otoki so Grand Bahama, Andros, Lucera in New Providence, dolgi 1220 kilometrov in široki 96 kilometrov. Le 29 večjih otokov ima prebivalcev, večina otokov pa je nizkih in ravnih. , Najvišja nadmorska višina je 63 metrov, reke ni, rak Trop prečka osrednji del arhipelaga in podnebje je blago. Bahami, polno ime Bahamov, zajemajo 13.939 kvadratnih kilometrov. Nahaja se na Bahamih, najsevernejšem delu Zahodne Indije. Nasproti jugovzhodne obale Floride, severne strani Kube. Sestavljen je iz več kot 700 velikih in majhnih otokov ter več kot 2.400 skal in koralnih grebenov. Arhipelag se razteza od severozahoda proti jugovzhodu, dolg je 1220 kilometrov in širok 96 kilometrov. Le 29 večjih otokov ima prebivalcev. Večina otokov je nizkih in položnih, z najvišjo nadmorsko višino 63 metrov in brez rek. Glavni otoki so Grand Bahama, Andros, Lyusella in New Providence, le 29 večjih otokov ima prebivalcev. Tropski rak teče skozi osrednji del otočja in podnebje je blago. Na Bahamih že dolgo živijo Indijanci. Oktobra 1492 je Kolumb med prvim potovanjem v Ameriko pristal na otoku San Salvador (otok Watlin) na osrednjih Bahamih. Prvi evropski priseljenci so prišli sem leta 1647. Leta 1649 je britanski guverner Bermudov vodil skupino Britancev, da so zasedli otoke. Leta 1717 je Britanija razglasila Bahame za kolonijo. Leta 1783 sta Velika Britanija in Španija podpisali Versajsko pogodbo, ki je bila uradno potrjena kot britansko lastništvo. Notranja avtonomija je bila izvedena januarja 1964. Neodvisnost je razglasila 10. julija 1973 in postala članica Commonwealtha. Državna zastava: Je vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 2: 1. Površina zastave je sestavljena iz črne, modre in rumene barve. Stran droga je črni enakostranični trikotnik; desna stran je tri vzporedne široke palice, zgornji in spodnji del sta modra, srednja pa rumena. Črni trikotnik simbolizira enotnost prebivalcev Bahamov za razvoj in uporabo kopenskih in morskih virov otoške države; modra simbolizira ocean, ki obdaja otoško državo; rumena simbolizira čudovite plaže otoške države. Na Bahamih živi 327.000 prebivalcev (2006), od tega je 85% temnopoltih, preostali pa so potomci evropskih in ameriških belcev ter narodnostnih manjšin. Uradni jezik je angleščina. Večina prebivalcev verjame v krščanstvo. Bahami so bogati z ribolovnimi viri, Bahami pa so eno najpomembnejših ribolovnih območij na svetu. Glavni pridelki so sladki, paradižnik, banane, koruza, ananas in fižol. Industrije vključujejo proizvodnjo čolnov, cementa, predelavo hrane, vinarstvo in farmacevtsko industrijo. Bahami so ena najbogatejših držav na Karibih, turizem pa zaseda vodilni položaj v nacionalnem gospodarstvu. Nassau: Glavno mesto Bahamov, Nassau (Nassau), se nahaja na severni obali otoka New Providence, le 290 kilometrov od mesta Miami v ZDA. Nassau ima subtropsko podnebje, poleti ga uravnava jugovzhodni veter s povprečno temperaturo okoli 30 ℃, pozimi pa ga prizadene severovzhodni veter s povprečno temperaturo približno 20 ℃. Podnebje je od januarja do marca hladnejše, od junija do septembra nekoliko toplejše, od maja do decembra pa deževno obdobje. Bahami so kraj, kjer morajo prehajati tropski orkani, zato Nassau vsako leto od julija do oktobra ogrožajo orkani. Nassau je bil britansko naselje v 1630-ih in se je leta 1660 razvilo v večje mesto, ki se je takrat imenovalo "Charlestown". Poimenovan po Nassauu, angleškemu princu leta 1690. Mesto je bilo uradno ustanovljeno leta 1729, ime "Nassau" pa se uporablja še danes. Nassau je kulturno in izobraževalno središče Bahamov. V njem je univerza na Bahamih, ustanovljena leta 1974. Znamenita univerza v Zahodni Indiji ima tu umetniški oddelek. Poleg tega ima Nassau še Queens College, St. Augustine College, St. John's College in St Anne's College. Nassau ima veliko zgodovinskih znamenitosti in znamenitosti, na primer Guvernerjeva palača, ki se nahaja na griču Fitzwilliam južno od mesta. Pred palačo je velik kip Kolumba v spomin na velikega navigatorja, ki se je prvi vkrcal na Bahame; Trg Rosen v središču, kjer so skoncentrirani parlament, sodišča in vlada; Stolp črne brade je bil nekoč stražarski stolp, ki so ga v preteklosti uporabljali pirati; na griču Bennett na jugu mesta je 38-metrski vodni stolp, ki gleda na ves Nassau. Mesto in celoten otok New Providence; na zahodu pristanišča je trdnjava Charlotte, ki se je uprla invaziji piratov; na vzhodu Nassaua je tudi "morski park", kjer lahko obiskovalci s stekleno jahto uživajo v podvodni pokrajini. |