Mjanmar Osnovni podatki
| Lokalni čas | Tvoj čas |
|---|---|
|
|
|
| Lokalni časovni pas | Razlika v časovnem pasu |
| UTC/GMT +6 uro |
| zemljepisna širina / zemljepisne dolžine |
|---|
| 19°9'50"N / 96°40'59"E |
| kodiranje iso |
| MM / MMR |
| valuta |
| Kyat (MMK) |
| Jezik |
| Burmese (official) |
| elektrika |
 Tip c evropski 2-pinski Britanski vtič tipa d Vtič Shuko tipa F g tip UK 3-pin |
| državna zastava |
|---|
 |
| kapitala |
| Nay Pyi Taw |
| seznam bank |
| Mjanmar seznam bank |
| prebivalstva |
| 53,414,374 |
| območje |
| 678,500 KM2 |
| GDP (USD) |
| 59,430,000,000 |
| telefon |
| 556,000 |
| Mobitel |
| 5,440,000 |
| Število internetnih gostiteljev |
| 1,055 |
| Število uporabnikov interneta |
| 110,000 |
Mjanmar uvod
|
Mjanmar pokriva površino 676.581 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v zahodnem delu polotoka Indokina, med Tibetansko planoto in Malajskim polotokom, meji na Indijo in Bangladeš na severozahodu, Kitajsko na severovzhodu, Laos in Tajsko na jugovzhodu. Manhai. Obala je dolga 3200 kilometrov in ima tropsko monsunsko podnebje. Pokrivnost gozdov predstavlja več kot 50% celotne površine, je država z največjo proizvodnjo tikovine na svetu. Poleg tega bogati žad in dragi kamni uživajo velik ugled na svetu. Mjanmar, polno ime Mjanmarske zveze, ima ozemlje 676581 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v zahodnem delu polotoka Indokina, med Tibetansko planoto in Malajskim polotokom. Na severozahodu meji na Indijo in Bangladeš, na severovzhodu s Kitajsko, na jugovzhodu z Laosom in Tajsko ter na jugozahodu z Bengalskim zalivom in Andamanskim morjem. Obala je dolga 3200 kilometrov. Ima tropsko monsunsko podnebje. Pokrivnost gozdov predstavlja več kot 50% celotne površine. Država je razdeljena na sedem provinc in sedem držav. Pokrajina je glavno poselitveno območje etnične skupine Bamar, Bangdo pa poselitveno območje različnih etničnih manjšin. Mjanmar je starodavna civilizacija z dolgo zgodovino, ki je po ustanovitvi enotne države leta 1044 doživela tri fevdalne dinastije Bagan, Dongwu in Gongbang. Britanija je sprožila tri agresivne vojne proti Burmi in Burmo zasedla od 1824 do 1885. Leta 1886 je Britanija Burmo imenovala za provinco britanske Indije. Mjanmar se je leta 1937 ločil od britanske Indije in je bil neposredno pod vlado britanskega guvernerja. Leta 1942 je japonska vojska zasedla Burmo. Leta 1945 se je Mjanmar opomogel od splošne vstaje celotne države. Britanci so ponovno dobili nadzor nad Burmo. Oktobra 1947 je bila Britanija prisiljena razglasiti burmanski zakon o neodvisnosti. 4. januarja 1948 je Mjanmar razglasil neodvisnost od britanske Commonwealtha in ustanovil Mjanmarsko zvezo. Januarja 1974 se je preimenovala v Socialistično republiko Mjanmarska zveza, 23. septembra 1988 pa v "Mjanmarska zveza". Državna zastava: vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 9: 5. Površina zastave je rdeča, v zgornjem levem kotu je majhen temno modri pravokotnik z belim vzorcem, naslikanim znotraj - 14 petokrakih zvezd obdaja 14-zobno orodje, orodje je votlo, znotraj pa je koruzni klas. Rdeča simbolizira pogum in odločnost, temno modra simbolizira mir in enotnost, bela pa čistost in krepost. 14 petokrakih zvezd predstavlja 14 provinc in zveznih držav Mjanmarske zveze, zobniki in klasje pa simbolizirajo industrijo in kmetijstvo. Prebivalstvo Mjanmara je približno 55,4 milijona (na dan 31. januarja 2006). V Mjanmaru živi 135 etničnih skupin, predvsem Burmank, Karen, Šan, Kačin, Čin, Kaja, Mon in Rakhine, Burme pa predstavljajo približno 65% celotnega prebivalstva. Več kot 80% prebivalstva verjame v budizem. Približno 8% prebivalstva verjame v islam. Burmanščina je uradni jezik in vse etnične manjšine imajo svoje jezike, med katerimi imajo burmanske, kačinske, karenske, šanske in mon etnične skupine pisave. Kmetijstvo je temelj mjanmarskega nacionalnega gospodarstva. Med glavnimi pridelki so riž, pšenica, koruza, bombaž, sladkorni trs in juta. Mjanmar je bogat z gozdnimi viri, država ima 34,12 milijona hektarjev gozdnih površin s približno 50-odstotno pokritostjo in je država z največjo proizvodnjo tika na svetu. Tikov les je trden in odporen proti koroziji in je bil najboljši ladjedelniški material na svetu, preden so ljudje za gradnjo ladij uporabljali jeklo. Mjanmar tik obravnava kot nacionalno drevo in ga imenujejo "kralj dreves" in "zaklad Mjanmara". Žad in dragulji, bogati z Mjanmarom, uživajo velik ugled v svetu. Mjanmar je znana "budistična država". Budizem se v Mjanmar uvaja že več kot 2500 let. Burmanci so pred več kot 1000 leti začeli gravirati budistične spise na listju, imenovanem drevo Bedoro, in s tem postajali v zalivsko sutro. Kot omenja pesem Li Shangyin, "spominjanje lotosovega sedeža in poslušanje Bayeux Sutre". Med več kot 46,4 milijona ljudi v Mjanmaru več kot 80% verjame v budizem. Vsak moški v Mjanmaru si mora v določenem času obrijeti lase in postati menih. V nasprotnem primeru ga bo prezirala družba. Budisti občudujejo gradnjo kipov Bude, templje pa je treba graditi s pagodami. Po vsem Mjanmaru je veliko pagod. Zato je Mjanmar znan tudi kot "dežela pagod". Veličastne in čudovite pagode naredijo Mjanmar turistično atrakcijo. |