Belgija, polno ime Kraljevine Belgije, ima površino 30.500 kvadratnih kilometrov. Nahaja se na severozahodu Evrope, na vzhodu meji na Nemčijo, na severu na Nizozemsko, na zahodu s Francijo in Severno morje. Obala je dolga 66,5 kilometra. Dve tretjini površine države predstavljajo hribi in ravne nižine, najnižja točka pa je nekoliko pod morsko gladino. Celotno ozemlje je razdeljeno na tri dele: Flanderska nižina na severozahodni obali, hribi na sredini in planota Ardennes na jugovzhodu. Najvišja točka je 694 metrov nad morjem. Glavni reki sta reki Mas in Escau. Spada v morsko zmerno širokolistno gozdno podnebje.

Tu je živelo Biliqi, keltsko pleme v pr. Od leta 57 pred našim štetjem so mu že dolgo vladali Rimljani, Gali in Nemci. Od 9. do 14. stoletja so ga ločile vazalne države. Burgundska dinastija je bila ustanovljena v 14. in 15. stoletju. Nato so ji vladale Španija, Avstrija in Francija. Dunajska konferenca leta 1815 je Belgijo združila z Nizozemsko. Neodvisnosti 4. oktobra 1830 kot dedna ustavna monarhija in za prvega belgijskega kralja izbral Nemca, princa Leopolda iz vojvodine Saška-Coburg-Gotha. Naslednje leto je londonska konferenca določila svoj nevtralni status. V obeh svetovnih vojnah jo je zasedla Nemčija. Po drugi svetovni vojni se je pridružil Natu. Leta 1958 se je pridružil Evropski skupnosti in sklenil gospodarsko zavezništvo z Nizozemsko in Luksemburgom. Leta 1993 je bila nacionalna sistemska reforma končana in zvezni sistem je bil formalno izveden. Belgija je država ustanoviteljica Severnoatlantske pogodbe. Maja 2005 je belgijski predstavniški dom potrdil ustavno pogodbo EU, s čimer je Belgija postala deseta država med 25 državami članicami EU, ki je pogodbo ratificirala.

Državna zastava: Je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 15:13. Od leve proti desni je površina zastave sestavljena iz treh vzporednih enakih navpičnih pravokotnikov, črne, rumene in rdeče. Črna je slovesna in spominska barva, ki izraža spomin na junake, ki so umrli v osamosvojitveni vojni leta 1830; rumena simbolizira bogastvo države in letino živinoreje in kmetijstva; rdeča simbolizira življenje in kri domoljubov ter dosežke osamosvojitvene vojne Velika zmaga. Belgija je dedna ustavna monarhija. Kraljev avto je izobesil kraljevo zastavo. Kraljeva zastava se razlikuje od državne zastave. Je kvadratne oblike. Zastava je podobna rjavi barvi. Na sredini zastave je belgijski državni emblem. Na štirih vogalih zastave je krona in prva črka kraljevega imena.

Belgija ima 10.511 milijonov prebivalcev (2006), od tega je 6.079 milijonov flamska regija, ki govori nizozemsko, in 3.414 milijonov francosko govoreča Valonija (vključno s približno 71.000 nemško govorečimi). 1,019 milijona regij glavnega mesta Bruselj v francoskem jeziku. Uradni jeziki so nizozemščina, francoščina in nemščina. 80% prebivalcev verjame v katolištvo.

Belgija je razvita kapitalistična industrijska država, njeno gospodarstvo je močno odvisno od tujih držav, 80% surovin je uvoženih, več kot 50% industrijskih izdelkov pa je namenjenih izvozu. Belgija ima 7 jedrskih elektrarn, kar predstavlja 65% celotne proizvodnje električne energije. Gozd in zelenica pokriva površino 6070 kvadratnih kilometrov (2002). Glavni industrijski sektorji vključujejo jeklarsko industrijo, stroje, neželezne kovine, kemikalije, tekstil, steklo, premog in druge industrije. Leta 2006 je belgijski BDP znašal 367,824 milijarde ameriških dolarjev in se uvrstil na 19. mesto na svetu z vrednostjo 35.436 ameriških dolarjev na prebivalca.

Bruselj : Bruselj (Bruxelles) je glavno mesto Kraljevine Belgije, nahaja se na bregovih Sonne, pritoka Scheldta v osrednji Belgiji, z blagim in vlažnim podnebjem ter prebivalstvom 99,2 Milijon (2003). Bruselj je bil ustanovljen v 6. stoletju. Leta 979 je Charles, vojvoda Spodnje Lotharingije, tu zgradil trdnjavo in pomol, imenoval jo je "Brooksela", kar pomeni "bivališče na močvirju", Bruselj pa je dobil svoje ime. Od 16. stoletja so do nje napadale Španija, Avstrija, Francija in Nizozemska. Novembra 1830 je Belgija razglasila neodvisnost in si postavila glavno mesto v Bruslju.

Urbano območje Bruslja je rahlo peterokotno s številnimi zgodovinskimi kraji in je znana turistična atrakcija v Evropi. Mesto je razdeljeno na zgornja in spodnja mesta. Zgornje mesto je zgrajeno na pobočju in je upravno okrožje. Glavne znamenitosti so Kraljevska palača v arhitekturnem slogu Ludvika XVI, Royal Plaza, palača Egmont, Narodna palača (kjer sta senat in predstavniški dom), kraljeva knjižnica in Muzej moderne antične umetnosti. Tu imajo sedež banke, zavarovalnice in nekatere znane industrijske in komercialne družbe. Xiacheng je trgovsko območje, tukaj je veliko trgovin in je zelo živahno. Okoli "Grand Place" v središču mesta je veliko srednjeveških gotskih stavb, med katerimi je Mestna hiša najbolj spektakularna. V bližini so Zgodovinski muzej, kavarna Swan, ki jo je nekoč obiskal Marx, in gledališče Financial Street, rojstno mesto revolucije leta 1830. Tu je simbol Bruslja, znameniti "bruseljski prvi državljan", bronasti kip Juliena Mannekena.

Bruselj je eno izmed evropskih zgodovinskih kulturnih središč. Tu je živelo veliko velikih ljudi na svetu, kot so Marx, Hugo, Byron in Mozart.

Bruselj se nahaja v prometnem vozlišču zahodne Evrope in ima sedež Evropske unije, Organizacije Severnoatlantske pogodbe in drugih mednarodnih organizacij. Poleg tega je tu ustanovilo tudi več kot 200 mednarodnih upravnih središč in več kot 1000 uradnih organizacij. Poleg tega tukaj pogosto potekajo številne mednarodne konference, zato je Bruselj znan kot "prestolnica Evrope".