Alžirija, polno ime Demokratične ljudske republike Alžirija, se nahaja na severozahodu Afrike, s Sredozemskim morjem na severu, Tunizijo in Libijo na vzhodu, Nigerjem, Malijem in Mavretanijo na jugu ter Marokom in Zahodno Saharo na zahodu s površino 2.381.741 kvadratnih metrov. Kilometri. Obala je dolga približno 1.200 kilometrov. Celotno ozemlje Alžirije je grobo omejeno z vzhodno-zahodnimi gorami Taylor Atlas in Sahara Atlas Mountains; severno od gorovja Taylor Atlas je obalna ravnica na sredozemski obali; med obema gorama je območje planote; Sahara Atlas Južno od gorovja Las je puščava Sahara, ki predstavlja približno 85% površine države. Severno obalno območje pripada sredozemskemu podnebju, osrednji del je tropsko travniško podnebje, južni pa tropsko puščavsko podnebje, vroče in suho. Avgust je vsako leto najbolj vroč, z najvišjo temperaturo 29 ℃ in minimalno temperaturo 22 ℃; januar je najhladnejši, z najvišjo temperaturo 15 ℃ in najnižjo temperaturo 9 ℃. Letnih padavin je manj kot 150 mm, ponekod pa celo leto ne dežuje.

V državi je 48 provinc, in sicer: Alžir, Adrar, Šarif, Lagvat, Umbuaki, Batna, Beđaja, Biskara, Besar , Blida, Buira, Taman Rasset, Tebesa, Tlemcen, Tiaret, Tiziuzu, Jelefa, Jigel, Setif, Saiida, Šrilanka Kikda, Sidi Baylor-Abbes, Annaba, Guerma, Konstantin, Medeja, Mostaganam, Msila, maskara, Urguera, Oran, Beyd, Ilizi, Bourgi-Buareriji, Bumedes, Tarif, Tindouf, Tismusilt, Varde, Hansila, Sukh-Akhras, Di Baza, Mila, Ain-Devra, Naama, Ain-Timchente, Gerdaya, Helizan.

Alžirija je velika afriška država in država z razmeroma dolgo zgodovino. V 3. stoletju pred našim štetjem sta bili v severnem Afganistanu ustanovljeni dve berberski kraljevini. Rimska provinca je postala leta 146 pr. Od 5. do 6. stoletja so ji zaporedoma vladali Vandali in Bizantinci. Leta 702 našega štetja so Arabci osvojili celoten Magreb. V 15. stoletju sta zaporedoma napadli Španija in Turčija. V 16. stoletju je Azerbajdžan ustanovil dinastijo Har-Ed-Deng. Francija je napadla leta 1830, leta 1834 je bila razglašena za francosko ozemlje, leta 1871 je postala tri francoske province, leta 1905 pa je Azerbajdžan postal francoska kolonija. V drugi svetovni vojni je bil v Alžiru sedež severnoafriških zavezniških sil in nekoč začasna prestolnica Francije. Leta 1958 je francoski parlament sprejel "temeljni zakon", ki določa, da je Alžirija "del celotne" Francije in jo neposredno upravlja generalna delegacija francoske vlade v Alžiru. 19. septembra 1958 je bila ustanovljena začasna vlada Republike Alžirije. 18. marca 1962 sta francoska vlada in začasna vlada podpisali "Evianski sporazum", s katerim sta priznali pravico Afganistana do samoodločbe in neodvisnosti. 1. julija istega leta je Azerbajdžan izvedel državni referendum in 3. julija uradno razglasil neodvisnost, 5. julij pa je bil določen za dan neodvisnosti. 25. septembra je ustavna državna skupščina državo imenovala Demokratična ljudska republika Alžirija. Septembra 1963 je bil Ben Bella izvoljen za prvega predsednika.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Površina zastave je sestavljena iz dveh vzporednih in enakih navpičnih pravokotnikov na levi, zelene in bele, z rdečo polmesecjo in rahlo nagnjeno rdečo petokrako zvezdo v sredini. Zelena simbolizira upanje v prihodnost, bela predstavlja čistost in mir, rdeča pa revolucijo in predanost boju za ideale. Alžirija ima islam za svojo državno religijo, polmesec in petokraka zvezda pa so simboli te muslimanske države.

Prebivalstvo: 33,8 milijona (2006). Velika večina so Arabci, sledijo jim Berberi, ki predstavljajo približno 20% celotnega prebivalstva. Etnični manjšini sta Mzabu in Tuareg. Uradna jezika sta arabščina in berberščina (aprila 2002 je alžirski parlament potrdil berberščino kot enega od uradnih jezikov. Berberi so avtohtoni prebivalci severne Afrike, Berberi pa predstavljajo približno celotno prebivalstvo države Šestina običajnih Francozov. Islam je državna vera, muslimani predstavljajo 99,9% prebivalstva, vsi suniti.

Alžirsko gospodarstvo je v Afriki na tretjem mestu za Južno Afriko in Egiptom. Viri nafte in zemeljskega plina so zelo bogati in je znan kot "Severnoafriško skladišče nafte". Skupna površina dokazanih zalog nafte in plina znaša 1,6 milijona kvadratnih kilometrov, z dokazanimi obnovljivimi zalogami nafte 1,255 milijarde ton, kar zaseda 15. mesto na svetu. Zaloge zemeljskega plina znašajo 4,52 bilijona kubičnih metrov, tako zaloge kot proizvodnja pa zasedajo sedmo mesto na svetu. Naftna in plinska industrija je hrbtenica alžirskega gospodarstva. Skoraj vsa nafta in plinski proizvodi se izvozijo. Prihodki od izvoza zemeljskega plina in nafte predstavljajo več kot 90% deviznih prihodkov države. Poleg tega obstajajo tudi nahajališča rudnin, kot so železo, živo srebro, svinec, cink, baker, zlato, fosfat in uran.

V alžirski industriji prevladuje petrokemična industrija. Azerbajdžansko nacionalno gospodarstvo je močno odvisno od industrije ogljikovodikov, saj je izvozna vrednost ogljikovodikovih izdelkov nekoč predstavljala 98% celotne izvozne vrednosti. Kmetijstvo se razvija počasi. Žito in dnevne potrebe se v glavnem zanašajo na uvoz. Obdelovalne površine znašajo 74 milijonov hektarjev, od tega 8,2 milijona hektarjev. Azerbajdžan je ena izmed desetih največjih uvoznic hrane, mleka, olja in sladkorja na svetu. Kmetijska delovna sila predstavlja 25% celotne delovne sile. Glavni kmetijski proizvodi so žita (pšenica, ječmen, oves in fižol), zelenjava, grozdje, pomaranče in datlji. Gozdna površina znaša 3,67 milijona hektarjev, z letno proizvodnjo 200.000 kubičnih metrov lesa, od tega je 460.000 hektarjev gozdnih virov mehkega lesa tretja na svetu. A ima bogate turistične vire. Privlačno mediteransko podnebje, zgodovinske znamenitosti, številne kopališke plaže, skrivnostna puščava in oaza Sahara ter severne gore, ki lahko razvijejo alpinistični turizem, tvorijo bogate alžirske turistične vire in so primerne za različne oblike turizma v različnih letnih časih. .

Alžir: Alžir, glavno mesto Alžirije (Alžir, Alžir), je eno največjih pristaniških mest na južni obali Sredozemlja in leži na severni obali Alžirije, obrnjeno proti Alžirskemu zalivu v Sredozemlju in podpori Atter Bracharia Mountains v Las Mountains. Mesto je zgrajeno na gori, njegov starodavni del je na gori, sodobni del pa je pod goro. 2,56 milijona prebivalstva (1998).

Mesto Alžir so v desetem stoletju ustanovili Arabci in Berberi. Ima čudovito zgodovino boja proti kolonializmu. Staro mesto Alžira se imenuje "Kasba". Kasba je prvotno pomenila starodavni grad, ki je še vedno ostal na vrhu gore. V protikolonialni vojni je bilo območje Kasbe utrdba junakov. Na gričih območja Kasbe so starodavne eno- ali dvonadstropne hiše s kamni, med njimi je veliko ozkih, s kamnom tlakovanih uličic, kraj poln alžirske narodnosti.