Palestino koda države +970

Kako poklicati Palestino

00

970

--

-----

IDDkoda države Koda mestatelefonska številka

Palestino Osnovni podatki

Lokalni čas Tvoj čas


Lokalni časovni pas Razlika v časovnem pasu
UTC/GMT +2 uro

zemljepisna širina / zemljepisne dolžine
31°52'53"N / 34°53'42"E
kodiranje iso
PS / PSE
valuta
šekel (ILS)
Jezik
Arabic
Hebrew
English
elektrika

državna zastava
Palestinodržavna zastava
kapitala
Vzhodni Jeruzalem
seznam bank
Palestino seznam bank
prebivalstva
3,800,000
območje
5,970 KM2
GDP (USD)
6,641,000,000
telefon
406,000
Mobitel
3,041,000
Število internetnih gostiteljev
--
Število uporabnikov interneta
1,379,000

Palestino uvod

Palestina se nahaja v severozahodnem delu Azije in ima pomemben strateški položaj, saj omejuje prometne poti Evrope, Azije in Afrike. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu pa na Sinajski polotok v Egiptu, na jugu je zaliv Akaba in Sredozemsko morje na zahodu, obala pa je dolga 198 kilometrov. Zahod je sredozemska obalna ravnica, južna planota je razmeroma ravna, vzhod pa dolina Jordana, depresija Mrtvega morja in Arabska dolina. Palestina ima subtropsko sredozemsko podnebje z vročimi in suhimi poletji ter toplimi in vlažnimi zimami.

Palestina, polno ime Palestine, se nahaja v severozahodni Aziji. Strateški položaj je pomemben za glavne prometne poti v Evropi, Aziji in Afriki. Na severu meji na Libanon, na vzhodu na Sirijo in Jordanijo, na jugozahodu na Sinajski polotok Egipt, na jugu zaliv Akaba in na zahodu Sredozemlje. Obala je dolga 198 kilometrov. Zahod je sredozemska obalna ravnica, južna planota je razmeroma ravna, vzhod pa dolina Jordana, depresija Mrtvega morja in Arabska dolina. Skozi središče potekajo Galileje, Samari in Judy. Gora Meilong je 1.208 metrov nad morjem, najvišji vrh v državi.

Pred 20. stoletjem pred našim štetjem so se Kanaanci Semitov naselili na obalah in ravnicah Palestine. V 13. stoletju pred našim štetjem so ljudje Felix ustanovili državo ob obali. Palestina je postala del Otomanskega cesarstva v 16. stoletju. Leta 1920 je Britanija razdelila Palestino na vzhod in zahod z mejo z reko Jordan.Vzhod se je imenoval Transjordana (danes Kraljevina Jordanija), zahod pa še vedno Palestina (zdaj Izrael, Zahodni breg in Gaza) kot britanski mandat. Konec 19. stoletja se je na pobudo "sionističnega gibanja" veliko Judov preselilo v Palestino in nadaljevalo prelivanje krvi z lokalnimi Arabci. Po drugi svetovni vojni je Generalna skupščina Združenih narodov s podporo Združenega kraljestva in ZDA leta 1947 sprejela resolucijo, ki določa, da mora Palestina po koncu britanskega mandata leta 1948 ustanoviti judovsko državo (približno 15.200 kvadratnih kilometrov) in arabsko državo ( Približno 11.500 kvadratnih kilometrov) je Jeruzalem (176 kvadratnih kilometrov) internacionaliziran.

Na 19. izrednem zasedanju Palestinskega nacionalnega odbora, ki je potekalo v Alžiru 15. novembra 1988, je bila sprejeta "Deklaracija o neodvisnosti" in napovedano sprejetje Resolucije ZN 181 o ustanovitvi palestinske države z Jeruzalemom kot glavnim mestom. Maja 1994 je Palestina v skladu z dogovorom med Palestino in Izraelom izvajala omejeno avtonomijo v Gazi in Jerihonu. Od leta 1995 se je Palestinska avtonomna regija postopoma širila v skladu s sporazumi, podpisanimi med Palestino in Izraelom, trenutno pa Palestina nadzoruje približno 2500 kvadratnih kilometrov zemlje, vključno z Gazo in Zahodnim bregom.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Stran droga je rdeč enakokrak pravokotni trikotnik, desna stran pa je od zgoraj navzdol črna, bela in zelena. Obstajajo različne interpretacije te zastave, ena izmed njih je: rdeča simbolizira revolucijo, črna simbolizira pogum in trdnost, bela simbolizira čistost revolucije, zelena pa vero v islam. Obstaja tudi rek, da rdeča predstavlja domačo deželo, črna predstavlja Afriko, bela predstavlja islamski svet v Zahodni Aziji, zelena pa simbolizira ravno Evropo; rdeča in druge tri barve so povezane, da označujejo značilnosti in pomen geografske lege Palestine.

V Palestini živi 10,1 milijona prebivalcev, od tega Gaza in Zahodni breg 3,95 milijona, ostali pa begunci v izgnanstvu. Splošno arabščina večinoma verjame v islam.