Polno ime Avstralije je Avstralska zvezna država. Nahaja se med južnim Tihim in Indijskim oceanom, sestavljajo jo avstralska celina in Tasmanija ter drugi otoki in čezmorska ozemlja. Soočena je s Koralnim in Tasmanskim morjem na vzhodu Tihega oceana, na zahodu, severu in jugu pa z Indijskim oceanom in obrobnimi morji, obala pa je približno 36.700 kilometrov. Pokriva površino 7,692 milijona kvadratnih kilometrov, predstavlja večino Oceanije, čeprav je obkrožena z vodo, puščave in polpuščave predstavljajo 35% površine države. Država je razdeljena na tri regije: vzhodne gore, osrednje ravnice in zahodno planoto. Najvišji vrh države, gora Kosciusko, je nadmorske višine 2.230 metrov, najdaljša reka Melbourne pa je dolga 3490 milj. Jezero Ayr na sredini je najnižja točka v Avstraliji, jezero pa je 12 metrov pod morsko gladino. Na vzhodni obali je največji koralni greben na svetu ─ ─ Veliki koralni greben. Sever je tropski in večinoma zmeren. Avstralija ima blažje podnebje kot Evropa ali Amerika, zlasti na severu, podnebje pa je podobno jugovzhodni Aziji in Tihem oceanu. V Queenslandu, na severnem ozemlju in v Zahodni Avstraliji je povprečna temperatura januarja (poleti) podnevi 29 stopinj Celzija, ponoči pa 20 stopinj Celzija; povprečna temperatura julija (sredina zime) je približno 22 stopinj Celzija. Stopinje in deset stopinj Celzija.

Avstralija je razdeljena na 6 zveznih držav in dve regiji. Vsaka država ima svoj parlament, vlado, guvernerja države in državnega premierja. Šest zveznih držav je: Novi Južni Wales, Victoria, Queensland, Južna Avstralija, Zahodna Avstralija in Tasmanija; dve regiji sta: severna regija in glavna občina.

Najzgodnejši prebivalci Avstralije so bili staroselci. Leta 1770 je britanski mornar James Cook prispel na vzhodno obalo Avstralije in sporočil, da so Britanci zasedli deželo. 26. januarja 1788 so prvi avstralski priseljenci prispeli v Avstralijo in začeli ustanavljati kolonijo v Avstraliji, ta dan pa je bil kasneje določen za avstralski državni dan. Julija 1900 je britanski parlament sprejel "avstralsko zvezno ustavo" in "predpise o britanskem gospostvu". 1. januarja 1901 so bile avstralske kolonialne regije spremenjene v države in ustanovljena je bila Avstralska zvezna država. Leta 1931 je Avstralija postala neodvisna država znotraj Commonwealtha. Leta 1986 je britanski parlament sprejel "zakon o odnosih z Avstralijo", Avstralija pa je dobila polno zakonodajno in končno sodno oblast.

Državna zastava: Je vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 2: 1. Podlaga zastave je temno modra, z rdečim in belim "米" v zgornjem levem kotu in velika bela sedemkraka zvezda pod "pointed". Na desni strani zastave je pet belih zvezd, od katerih je ena petkraka, ostale pa sedemkrake. Avstralija je članica Commonwealtha, angleška kraljica pa je šef države v Avstraliji. Zgornji levi kot državne zastave je vzorec britanske zastave, ki označuje tradicionalno razmerje med Avstralijo in Veliko Britanijo. Največja sedemkraka zvezda simbolizira šest zveznih držav in zveznih okrožij (severno ozemlje in glavno ozemlje), ki sestavljajo Avstralsko zvezo. Pet majhnih zvezd predstavlja Južni križ (eno izmed majhnih južnih ozvezdij, čeprav je ozvezdje majhno, vendar obstaja veliko svetlih zvezd), kar pomeni "Južna celina", kar pomeni, da je država na južni polobli.

Avstralija trenutno šteje 20.518.600 prebivalcev (marec 2006) in je država z veliko površino in redko poseljenim območjem. 70% prebivalstva je britanskega in irskega porekla; 18% ljudi evropskega porekla, 6% Azijcev; avtohtoni prebivalci so predstavljali 2,3%, približno 460 000 ljudi. Splošna angleščina. 70% prebivalcev verjame v krščanstvo (28% verjame v katolištvo, 21% verjame v anglikansko vero, 21% verjame v krščanstvo in druge konfesije), 5% verjame v budizem, islam, hinduizem in judovstvo. Nereligiozno prebivalstvo predstavlja 26%.

Avstralija je tipična država priseljencev, ki jo sociologi opisujejo kot "nacionalno krožnik". Od dneva, ko so britanski priseljenci stopili na to čudovito deželo, je bilo po svetu v Avstralijo priseljence iz 120 držav in 140 etničnih skupin, da bi si zaslužili za preživetje in se razvijali. Večkulturnost, ki jo tvorijo številne etnične skupine, je značilnost avstralske družbe.

Avstralija ima razvito gospodarstvo. Leta 2006 je njen bruto nacionalni proizvod dosegel 645.306 milijard ameriških dolarjev, kar je 14. mesto na svetu z vrednostjo 31.851 ameriških dolarjev na prebivalca. Avstralija je bogata z mineralnimi surovinami in je pomemben proizvajalec in izvoznik mineralnih surovin na svetu.Izkazanih je več kot 70 vrst mineralnih surovin, med katerimi so zaloge svinca, niklja, srebra, tantala, urana in cinka na prvem mestu na svetu. Avstralija je dobro razvita v kmetijstvu in živinoreji, znana je kot "država na ovcah" in je največja svetovna izvoznica volne in govedine. Tudi Avstralija je bogata z ribolovnimi viri in je tretje največje ribolovno območje na svetu. Najpomembnejši vodni proizvodi so kozice, jastogi, abaloni, tuna, pokrovače, ostrige itd. Turizem je ena najhitreje rastočih industrij v Avstraliji. Znana turistična mesta in znamenitosti so po vsej Avstraliji. Hobartov narodni park Virgin Forest, umetniški muzej v Melbournu, operna hiša v Sydneyju, čudeži Velikega koralnega grebena, narodni park Kakadu, rojstno mesto staroselcev, kulturno območje aboriginov Lake Wilange in edinstveni gozdni parki z zmernimi in subtropskimi gozdovi na vzhodni obali itd. Oba privabljata veliko število domačih in tujih turistov.

Pred desetimi leti je bila avstralska celina ločena od drugih celin in je obstajala osamljeno v oceanih na južni polobli. Že dolgo so naravne razmere razmeroma preproste, razvoj živali pa počasen in številne starodavne vrste so še vedno ohranjene. Na primer, veliki kenguru z žepom v trebuhu za zadrževanje mladičev; emu, ki spominja na noja, ima tri prste in izrojena krila in ne more leteti; jajčevodni platipi sesalcev itd. So redke živali, značilne samo za Avstralijo.

Anekdote - Aboridžini (znani tudi kot Aborigini), ki živijo v Avstraliji, še vedno varujejo svoje običaje. Živijo od lova, "bumerang" pa je njihovo edinstveno lovsko orožje. Številni med njimi še vedno živijo v baraki iz drevesnih vej in blata, obdani s kosom tkanine ali prekriti s kengurujčkovo kožo, na telesu pa si želijo imeti tetovaže ali barvati različne barve. Običajno na licih, ramenih in prsih barvamo le rumene in bele barve ter med festivalskimi obredi ali festivalskim petjem in plesom pobarvamo celo telo. Tetovaže so večinoma debele črte, nekatere so kot dežne kaplje, nekatere pa kot valovanja. Za avtohtone ljudi, ki so prestali obred, tetovaže niso le okraski, temveč tudi, da bi pritegnili ljubezen nasprotnega spola. Na pustnem balu ljudje nosijo pisane okraske na glavah, slikajo svoja telesa in skupaj plešejo ob ognju. Ples je preprost in odraža lovsko življenje.

Sydney: Sydney (Sydney) je glavno mesto Novega Južnega Walesa v Avstraliji in največje avstralsko mesto, ki se razprostira na 2.400 kvadratnih kilometrih in leži na nizkih gričih, ki obkrožajo zaliv Jackson. Ime je dobil po britanskem ministru za notranje zadeve Viscount Sydney. Pred več kot 200 leti je bila puščava in je po dveh stoletjih trdega razvoja in upravljanja postala najbolj uspešno moderno in mednarodno mesto v Avstraliji in je znano kot "New York na južni polobli".

Najbolj znana zgradba v Sydneyju je operna hiša v Sydneyju. Ta stavba v obliki jadra stoji na rtu Benelang v pristanišču. Tri vode se sooča z vodo, z mostom in naslonjena na botanični vrt, kot flota jadrnic in ogromne bele školjke, ki so ostale na plaži. Od njenega dokončanja leta 1973 je bila vedno nova in graciozna. Chuoyue je v svetu dobro znan in je postal simbol Sydneya in Avstralije kot celote. Sydneyjev stolp v središču mesta je še en simbol Sydneya, ki je osupljiv zlatega videza. Stolp je visok 304,8 metra in je najvišja stavba na južni polobli. Povzpnite se do stožčastega stolpa in si oglejte okolico, da se odpre čudovit pogled na Sydney.

Sydney je pomembno kulturno središče v državi, vključno s prvo sydneyjsko univerzo (zgrajeno leta 1852) in Avstralskim muzejem (zgrajeno leta 1836). Vzhodno pristanišče mesta je neenakomerno, je naravno kopališče in letovišče za deskanje, čudovito pa je z risanjem čolnov in barvitih jader po morju. Sydney je največje gospodarsko središče v Avstraliji z razvito industrijo in trgovino. Železniško, avtocestno in letalsko omrežje so povezane z velikimi celinskimi območji, redne morske in zračne poti pa se povezujejo z državami na svetu, kar je za Avstralijo pomemben prehod.

Melbourne: Melbourne (Melbourne) je drugo največje avstralsko mesto, glavno mesto Viktorije, znano kot "Garden State", in tudi glavno industrijsko mesto v Avstraliji. Melbourne slovi po zelenju, modi, hrani, zabavi, kulturnih in športnih dejavnostih. Stopnja zelene pokritosti Melbourna znaša kar 40%. Viktorijanske stavbe, tramvaji, različna gledališča, galerije, muzeji ter vrtovi in ​​ulice, obrobljeni z drevesi, predstavljajo eleganten slog Melbourna.

Melbourne je mesto, polno vitalnosti in radosti. Čeprav nima največjega mesta Sydney, ni tako kot tišina drugih majhnih avstralskih mest; ima vse, od raznolikosti kulture in umetnosti do lepote narave Kar zadeva zadovoljitev čutne zabave, lahko za Melbourne rečemo celo najvišji v Avstraliji. Ima svoje značilnosti v umetnosti, kulturi, zabavi, hrani, nakupovanju in poslu. Melbourne je uspešno integriral človeštvo in naravo ter je bil Mednarodna organizacija za ukrepanje prebivalstva s sedežem v Washingtonu (Population Action International) jo je izbrala za "najbolj primerno mesto na svetu".

Canberra: Canberra (Canberra) je glavno mesto Avstralije, ki se nahaja v severovzhodnem delu Avstralskega glavnega ozemlja, na piemontskem ravnem avstralskih Alp, čez bregove reke Molangelo. V začetku leta 1824 je bilo zgrajeno stanovanjsko območje, imenovano Camberley, leta 1836 pa se je preimenovalo v Canberra. Po ustanovitvi Zveznega okrožja leta 1899 so ga postavili pod glavno ozemlje. Gradnja se je začela leta 1913, glavno mesto pa je bilo uradno preseljeno leta 1927. Zvezna skupščina je bila tu uradno preseljena iz Melbourna s približno 310.000 prebivalci (junij 2000).

Canberro je zasnoval ameriški arhitekt Burley Griffin. Urbano območje na dva dela deli jezero, imenovano po Griffinu, z goro Metropolis na severni strani in goro Capital na južni strani, ki se postopoma razprostira okoli tega središča. Na južni strani, ki je središče politike in diplomacije, so osredotočene na novo stavbo parlamenta, ki je bila končana maja 1988, večje vladne agencije ter veleposlaništva in konzulati različnih držav. Na severni strani so hiše, veleblagovnice in gledališča urejene urejeno, tiho in elegantno, kar kaže, da gre za stanovanjsko območje.

Umetno zgrajeno jezero Griffin leta 1963 ima obseg 35 kilometrov in površino 704 hektarjev. Most Common Wells in Kings Bridge čez jezero Griffin bosta povezovala severni in južni del mesta. jih povežite. V središču jezera je postavljen "Vodnjak v spomin na kapitana Cooka", zgrajen v počastitev 200. obletnice izkrcanja kapetana Cooka. Vodni stolpec je pri škropljenju vode visok 137 metrov. Na otoku Aspen v jezeru je uro stolp. Združeno kraljestvo ga je podarilo v počastitev 50. obletnice polaganja temeljnega kamna v Canberri. Med njimi velika ura tehta 6 ton, majhna pa le 7 kilogramov, skupaj jih je 53. V mestu so Avstralska nacionalna univerza, cerkev sv. Janeza Krstnika, avstralski nacionalni spomenik vojni, tehniška šola v Canberri in visokošolska šola.