Hrvaška, polno ime Republike Hrvaške, pokriva površino 56538 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v južni srednji Evropi, severozahodno od Balkanskega polotoka. Na severozahodu meji na Slovenijo in Madžarsko ter na Madžarsko, Srbijo in Črno goro (nekdanja Jugoslavija), Bosno in Hercegovino na vzhodu ter Jadransko morje na jugu. Teren je razdeljen na tri dele: jugozahod in jug sta jadranska obala s številnimi otoki in vijugasto obalo, dolgo 1777,7 kilometra; sredina in jug so planote in gore, severovzhod pa ravnina. Podnebje je glede na topografijo razdeljeno na sredozemsko, gorsko podnebje in zmerno celinsko podnebje.

Konec 6. in v začetku 7. stoletja so se Slovani priselili in naselili na Balkanu. Konec 8. stoletja in v začetku 9. stoletja so Hrvati ustanovili zgodnjo fevdalno državo. Močna Kraljevina Hrvaška je bila ustanovljena v 10. stoletju. Od leta 1102 do 1527 je bila pod vlado Kraljevine Madžarske. Od leta 1527 do 1918 so ji do propada Avstro-Ogrske vladali Habsburžani. Decembra 1918 so Hrvaška in nekatera južnoslovanska ljudstva skupaj ustanovila Kraljevino Srbija-Hrvaška-Slovenija, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Leta 1941 so nemški in italijanski fašisti napadli Jugoslavijo in ustanovili "Neodvisno državo Hrvaško". Po zmagi proti fašizmu leta 1945 se je Hrvaška združila z Jugoslavijo. Leta 1963 se je preimenovala v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, Hrvaška pa je postala ena izmed šestih republik. Republika Hrvaška je 25. junija 1991 razglasila neodvisnost, 8. oktobra istega leta pa uradno razglasila ločitev od Zvezne republike Jugoslavije.

Državna zastava: je pravokotna, razmerje med dolžino in širino je približno 3: 2. Sestavljen je iz treh vzporednih in enakih vodoravnih pravokotnikov, ki so od zgoraj navzdol rdeči, beli in modri. Na sredini zastave je naslikan državni simbol. Hrvaška je svojo neodvisnost od nekdanje Jugoslavije razglasila 25. junija 1991. Zgoraj omenjena nova državna zastava je bila dana v uporabo 22. decembra 1990.

Prebivalstvo Hrvaške je 4,44 milijona (2001). Glavne etnične skupine so hrvaške (89,63%), ostale pa srbska, madžarska, italijanska, albanska, češka itd. Uradni jezik je hrvaščina. Glavna religija je katolištvo.

Hrvaška je bogata z gozdnimi in vodnimi viri, gozdna površina je 2.079 milijonov hektarjev, stopnja pokritosti gozdov pa 43,5%. Poleg tega obstajajo viri, kot so nafta, zemeljski plin in aluminij. Glavni industrijski sektorji vključujejo predelavo hrane, tekstil, ladjedelništvo, gradbeništvo, elektroenergetiko, petrokemijo, metalurgijo, proizvodnjo strojev in lesno predelovalno industrijo. Razvita hrvaška turistična industrija je pomemben del nacionalnega gospodarstva in glavni vir deviznih prihodkov. Glavne slikovite točke vključujejo čudovito in očarljivo obalo Jadrana, Plitviška jezera in otok Brioni ter druge narodne parke.

Zagreb: Zagreb (Zagreb) je glavno mesto Republike Hrvaške, ki se nahaja v severozahodnem delu Hrvaške, na zahodnem bregu reke Save, ob vznožju gore Medvednice. Zajema površino 284 kvadratnih kilometrov. 770.000 prebivalcev (2001). Povprečna januarska temperatura je -1,6 ℃, povprečna julijska temperatura je 20,9 ℃, povprečna letna temperatura pa 12,7 ℃. Povprečna letna količina padavin je 890 mm.

Zagreb je zgodovinsko mesto v srednji Evropi, njegov prvotni pomen je "jarek". Slovani so se tu naselili leta 600 našega štetja, mesto pa je bilo prvič vidno v zgodovinskih zapisih leta 1093, ko je bilo katoliško oznanjevalsko mesto. Kasneje sta nastala dva ločena gradu in v 13. stoletju je nastalo mesto določene velikosti. Zagreb se je imenoval v začetku 16. stoletja. V 19. stoletju je bilo glavno mesto Hrvaške pod vlado Avstro-Ogrske. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto glavno mesto Hrvaške pod oblastjo osi. Bilo je drugo največje mesto v nekdanji Jugoslaviji, največje industrijsko središče in kulturno središče. Leta 1991 je po osamosvojitvi postala glavno mesto Republike Hrvaške.

Mesto je pomembno vozlišče za vodni in kopenski promet ter središče cest in železnic od zahodne Evrope do jadranske obale in Balkana. Letališče Pleso ima lete v večji del Evrope. Glavne industrije vključujejo metalurgijo, proizvodnjo strojev, električne stroje, kemikalije, predelavo lesa, tekstil, tiskarstvo, farmacijo in hrano.