Finska, polno ime Republike Finske, pokriva površino 338.145 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v severni Evropi, na severu meji na Norveško, na severozahodu na Švedsko, na vzhodu na Rusijo, na jugu Finski zaliv in na zahodu brez plima in osebo Botnijski zaliv. Teren je visoko na severu in nizek na jugu. Severni griči Manselkiah so nadmorske višine 200-700 metrov, osrednji del so 200-300 metrov visokogorski hribi, obalna območja pa so ravnice pod 50 metri nadmorske višine. Finska ima izredno bogate gozdne vire. Gozdna površina države je 26 milijonov hektarjev, gozdno zemljišče na prebivalca pa 5 hektarjev, kar je drugo mesto na svetu gozdnih zemljišč na prebivalca. 69% zemlje je pokritih z gozdom, njena stopnja pokritosti je na prvem mestu v Evropi in na drugem svetu. Večina drevesnih vrst je smrekov gozd, borov gozd in brezov gozd, gosta džungla je polna cvetja in jagodičja. Jezero Saimaa na jugu pokriva površino 4.400 kvadratnih kilometrov in je največje jezero na Finskem. Finska jezera so povezana z ozkimi vodnimi potmi, kratkimi rekami in brzicami ter tako tvorijo vodne poti, ki komunicirajo med seboj. Območje celinskih voda predstavlja 10% celotne površine države. Obstaja približno 179.000 otokov in približno 188.000 jezer. Znana je kot "država tisočerih jezer". Obala Finske je vijugava, dolga 1100 kilometrov. Bogati ribolovni viri. Tretjina Finske leži v polarnem krogu, v severnem delu pa je hladno podnebje z veliko snega. Na najsevernejšem delu sonca pozimi ni mogoče videti 40-50 dni, sonce pa lahko vidimo dan in noč od konca maja do konca julija poleti. Ima zmerno pomorsko podnebje. Povprečna temperatura je od -14 ° C do 3 ° C pozimi in 13 ° C do 17 ° C poleti.Povprečna letna količina padavin je 600 mm.

Država je razdeljena na pet provinc in eno avtonomno regijo, in sicer: Južna Finska, Vzhodna Finska, Zahodna Finska, Oulu, Labi in Åland.

Pred približno 9000 leti, ob koncu ledene dobe, so se predniki Fincev tu preselili z juga in jugovzhoda. Pred 12. stoletjem je bila Finska obdobje primitivne skupnosti. V drugi polovici 12. stoletja je postala del Švedske, leta 1581 pa je postala vojvodina Švedska. Po ruski in švedski vojni leta 1809 jo je zasedla Rusija in postala velika vojvodina pod vladavino carske Rusije, car pa je bil tudi veliki finski vojvoda. Po revoluciji oktobra 1917 je Finska 6. decembra istega leta razglasila neodvisnost in leta 1919 ustanovila republiko. Po finsko-sovjetski vojni (imenovani "zimska vojna" na Finskem) med letoma 1939 in 1940 je bila Finska prisiljena podpisati finsko-sovjetsko mirovno pogodbo z nekdanjo Sovjetsko zvezo, ki je Sovjetsko zvezo odstopila. Od leta 1941 do 1944 je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo, Finska pa je sodelovala v vojni proti Sovjetski zvezi (Finska je imenovala "nadaljevanje vojne"). Februarja 1944 je Finska kot poražena država s Sovjetsko zvezo in drugimi državami podpisala Pariško mirovno pogodbo. Aprila 1948 je bila podpisana "Pogodba o prijateljstvu, sodelovanju in medsebojni pomoči" s Sovjetsko zvezo. Po hladni vojni se je Finska leta 1995 pridružila Evropski uniji.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 18:11. Podlaga za zastavo je bela. Širok modri trak v obliki križa na levi strani deli obraz zastave na štiri bele pravokotnike. Finska je znana kot "država tisočerih jezer". Na jugozahodu je obrnjena proti Baltskemu morju. Modra barva na zastavi simbolizira jezera, reke in oceane, druga pa modro nebo. Tretjina finskega ozemlja je v polarnem krogu, podnebje je hladno, bel na zastavi pa simbolizira državo, ki jo zasneži sneg. Križ na zastavi kaže na tesno povezavo med Finsko in drugimi nordijskimi državami v zgodovini. Zastava je bila izdelana okoli leta 1860 na predlog finskega pesnika Tocharisa Topeliusa.

Finska ima približno 5,22 milijona prebivalcev (2006). Večina prebivalstva živi v južnem delu države, kjer je podnebje razmeroma blago. Med njimi je bila finska etnična skupina 92,4%, švedska etnična skupina 5,6% in majhno število Samij (znanih tudi kot Laponci). Uradna jezika sta finski in švedski. 84,9% prebivalcev verjame v krščansko luteranstvo, 1,1% verjame v pravoslavno cerkev.

Finska je izredno bogata z gozdnimi viri, 66,7% države je pokrito z bujnimi gozdovi, kar pomeni, da je Finska največja stopnja pokritosti z gozdovi v Evropi in druga na svetu, z zasedenostjo gozda na prebivalca 3,89 hektara. Obilni gozdni viri dajejo Finski sloves "zelenega trezorja". Finska industrija predelave lesa, papirja in gozdarskih strojev je postala hrbtenica njenega gospodarstva in ima vodilno svetovno raven. Finska je drugi največji izvoznik papirja in kartona na svetu ter četrti največji izvoznik celuloze. Čeprav je finska država majhna, je zelo značilna. Po drugi svetovni vojni se je Finska zanašala na gozdarsko in kovinsko industrijo, da bi postala močna država. Da bi se prilagodila razvoju mednarodnega gospodarstva, je Finska pravočasno prilagodila svojo strategijo gospodarskega in tehnološkega razvoja, tako da ima njena tehnologija in oprema na področju energetike, telekomunikacij, biologije in varstva okolja vodilni položaj v svetu. Finska ima dobro razvito informacijsko industrijo in ni znana le po tem, da je najbolj razvita informacijska družba na svetu, temveč se uvršča tudi med najboljše na svetovni lestvici konkurenčnosti. Bruto domači proizvod je leta 2006 znašal 171,733 milijarde USD, vrednost na prebivalca pa 32,836 USD. Svetovni gospodarski forum je leta 2004/2005 Finsko leta 2004 razglasil za "najbolj konkurenčno državo na svetu".

Helsinki: Helsinki, glavno mesto Finske, je blizu Baltskega morja, je mesto klasične lepote in sodobne civilizacije. Odraža ne le romantično počutje starodavnega evropskega mesta, temveč je tudi polno mednarodnih metropol. Čar. Hkrati je vrtno mesto, v katerem sta pametno združeni urbana arhitektura in naravna kulisa. Ne glede na to, ali je morje poleti modro ali pozimi plava led, je to pristaniško mesto vedno videti lepo in čisto, svet pa ga hvalijo kot "hčerko Baltskega morja".

Helsinki je bil ustanovljen leta 1550, leta 1812 pa je postal glavno mesto Finske. Prebivalstvo Helsinkov je približno 1,2 milijona (2006), kar predstavlja več kot petino celotnega prebivalstva Finske. V primerjavi z drugimi evropskimi mesti je Helsinki mlado mesto s samo 450-letno zgodovino, vendar so njene stavbe mešanica tradicionalne nacionalne romantike in sodobnih modnih trendov. Pisane zgradbe so razporejene v vseh kotičkih mesta, med njimi pa si lahko ogledate ne samo mojstrovini »Neo-Classic« in »Art Nouveau«, temveč tudi uživate v skulpturah in uličnih prizorih, polnih nordijskega okusa, zaradi česar se ljudje počutijo Izredna mirna lepota.

Najbolj znan helsinški arhitekturni kompleks je helsinška katedrala in njene bližnje rumene neoklasične stavbe na senatskem trgu v središču mesta. South Wharf v bližini katedrale je pristanišče za velike mednarodne križarke. Predsedniška palača, ki se nahaja na severni strani Južnega pomola, je bila zgrajena leta 1814. Bila je kraljeva palača pod oblastjo carske Rusije, predsedniška palača pa je postala po osamosvojitvi Finske leta 1917. Stavba mestne hiše v Helsinkih na zahodni strani predsedniške palače je bila zgrajena leta 1830 in njen videz še vedno ohranja svoj prvotni videz. Na trgu South Wharf je vse leto odprta tržnica na prostem, kjer prodajajo sveže sadje, zelenjavo, ribe in cvetje, pa tudi različne tradicionalne obrti in spominke, kot so finski noži, kože severnih jelenov in nakit. To je nujno za tuje turiste. Kraj.