Slonokoščena obala je država, v kateri prevladuje kmetijstvo, ki proizvaja kakav, kavo, oljno palmo, gumo in druge tropske gojitvene rastline. Slonokoščena obala pokriva površino več kot 320.000 kvadratnih kilometrov in leži na zahodu Afrike, na zahodu meji na Liberijo in Gvinejo ter na severu meji na Liberijo in Gvinejo. V bližini je Mali in Burkina Faso, na vzhodu je povezan z Gano, na jugu pa meji na Gvinejski zaliv in je dolg približno 550 kilometrov. Teren se od severozahoda proti jugovzhodu rahlo nagiba, severozahod je gora Manda in gora Qiuli, sever je nizka planota, jugovzhod pa obalna ravničarska ravnica in ima tropsko podnebje.

Pregled

Slonokoščena obala, polno ime Republike Slonokoščene obale, se nahaja v zahodni Afriki, na zahodu meji na Liberijo in Gvinejo ter na severu na Mali in Burkinafo V bližini je Sokol, povezan z Gano na vzhodu in Gvinejskim zalivom na jugu, obala pa je dolga približno 550 kilometrov. Teren se nekoliko nagiba od severozahoda proti jugovzhodu. Severozahod je gora Manda in gorovje Chuli z nadmorsko višino 500-1000 metrov, sever je nizka planota z nadmorsko višino 200-500 metrov, jugovzhod pa obalna ravničarska ravnica z nadmorsko višino manj kot 50 metrov. Gora Nimba (meja med Kočijem in Gvinejo) je nadmorske višine 1.752 metrov, najvišji vrh v celotni državi. Glavne reke so Bondama, Comoe, Sasandra in Cavalli. Ima tropsko podnebje. Južno od 7 ° S zemljepisne širine je tropsko podnebje gozda, severno od 7 ° S zemljepisne širine pa podnebje tropskih travnikov.

Nacionalno prebivalstvo je 18,47 milijona (2006). V državi živi 69 etničnih skupin, razdeljenih na 4 glavne etnične skupine: družina Akan je bila približno 42%, družina Mandi približno 27%, družina Walter približno 16%, družina Kru pa približno 15%. Vsaka etnična skupina ima svoj jezik, Diula (brez besedila) pa se uporablja v večini držav. Uradni jezik je francoščina. 38,6% prebivalcev verjame v islam, 30,4% verjame v krščanstvo, 16,7% nima verskih prepričanj, preostali pa v primitivne religije.

Politična prestolnica Yamoussoukro (Yamoussoukro) z 299.000 prebivalci (2006). Abidjan, ekonomska prestolnica, ima 2.878 milijonov prebivalcev (2006). Temperatura je najvišja februarja in aprila, s povprečjem 24-32 ℃; avgusta je temperatura najnižja, s povprečno 22-28 ℃. 12. marca 1983 se je Ko odločil, da bo prestolnico preselil v Yamoussoukro, vendar vladne agencije in diplomatska predstavništva še vedno ostajajo v Abidjanu.

Država je razdeljena na 56 provinc, 197 mest in 198 okrožij. Junija 1991 je kuvajtska vlada celotno ozemlje razdelila na 10 upravnih jurisdikcij, od katerih ima vsaka več provinc pod svojo jurisdikcijo. Za koordinacijo okrožja je odgovoren guverner glavnega mesta te jurisdikcije, ne pa tudi upravna agencija prve stopnje. Julija 1996 je bila spremenjena v 12 jurisdikcij, januarja 1997 16 in leta 2000 19.

Slonokoščena obala je pred 1986 prevedla Slonokoščeno obalo. Pred napadom zahodnih kolonistov je bilo na ozemlju ustanovljenih nekaj majhnih kraljevin, kot so Kraljevina Gongge, Kraljevina Indenier in Kraljevina Assini. V 11. stoletju našega štetja je bilo mesto Gongge, ki so ga na severu ustanovili Senufosi, v tistem času eno izmed afriških trgovskih središč. Od 13. do 15. stoletja je severni del Kobeja pripadal Mali cesarstvu. V drugi polovici 15. stoletja so portugalski, nizozemski in francoski kolonisti vdrli drug za drugim. Oplenjeno slonovino in sužnji je obalno območje tvorilo slavni trg s slonovino. Portugalski kolonisti so kraj leta 1475 poimenovali Slonokoščena obala (kar pomeni Slonokoščeno obalo). Leta 1842 je postal francoski protektorat. Oktobra 1893 je francoska vlada sprejela odlok, s katerim je podružnico opredelila kot avtonomno kolonijo Francije. Družina je bila leta 1895 vključena v francosko Zahodno Afriko. Leta 1946 je bil uvrščen med čezmorska ozemlja Francije. Leta 1957 je postala "polavtonomna republika". Decembra 1958 je postala "avtonomna republika" v okviru "francoske skupnosti". Neodvisnost je bila razglašena 7. avgusta 1960, vendar je ostala v "francoski skupnosti".

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Površina zastave je sestavljena iz treh vzporednih in enakih navpičnih pravokotnikov, ki so oranžni, beli in zeleni po vrstnem redu od leve proti desni. Oranžna predstavlja tropsko prerijo, bela simbolizira enotnost severa in juga, zelena pa pragozd v južni regiji. Tri oranžne, bele in zelene barve se razlagajo kot: nacionalno domoljubje, mir in čistost ter upanje v prihodnost.

Prebivalstvo je 18,1 milijona (2005). V državi živi 69 etničnih skupin, večinoma razdeljenih v 4 večje etnične skupine, uradni jezik pa je francoščina. 40% prebivalstva države verjame v islam, 27,5% verjame v katolištvo, preostali pa v fetišizem.

Po neodvisnosti je Slonokoščena obala uvedla prosti gospodarski sistem, osredotočen na "liberalni kapitalizem" in "Slonokoščeno obalo". Glavna nahajališča mineralov so diamanti, zlato, mangan, nikelj, uran, železo in nafta. Dokazane zaloge nafte znašajo približno 1,2 milijarde ton, zaloge zemeljskega plina so 15,6 milijarde kubičnih metrov, železove rude 3 milijarde ton, boksita 1,2 milijarde ton, niklja 440 milijonov ton in mangana 35 milijonov ton. Gozdna površina je 2,5 milijona hektarjev. Vrednost industrijske proizvodnje predstavlja približno 21% BDP.

Živilska industrija je glavni industrijski sektor, sledi ji tekstilna industrija bombaža, pa tudi predelava nafte, kemična industrija, gradbeni materiali in lesna industrija. Proizvodnja nafte in zemeljskega plina se je v zadnjih letih hitro povečala.

Kmetijstvo ima osrednjo vlogo v nacionalnem gospodarstvu, njegova vrednost proizvodnje pa predstavlja približno 30% BDP. Kmetijski izvoz je predstavljal 66% celotnih izvoznih prihodkov. Obdelovalna površina je 8,02 milijona hektarjev, 80% delovne sile v državi pa se ukvarja s kmetijsko proizvodnjo.

Gotovinski pridelki zavzemajo pomemben položaj. Kakav in kava sta glavni gozdni pridelki, površina sajenja pa predstavlja 60% obdelovalnih površin v državi. Proizvodnja in izvoz kakava sta na prvem mestu na svetu, saj prihodek od izvoza predstavlja 45% celotnega izvoza države. Proizvodnja kave je zdaj na četrtem mestu na svetu in na prvem mestu v Afriki. Proizvodnja semenskega bombaža je na tretjem mestu v Afriki, proizvodnja palme pa na prvem mestu v Afriki in tretja na svetu.

Od leta 1994 se je povečal tudi izvoz tropskega sadja, predvsem banan, ananasa in papaje.

Gozdnih virov je veliko, les pa je bil nekoč tretji največji izvozni izdelek. Živinorejska industrija je nerazvita. Perutnina in jajca so v osnovi samooskrbna, polovica mesa pa je uvožena. Vrednost ribiške proizvodnje predstavlja 7% celotne vrednosti kmetijske proizvodnje. Bodite pozorni na razvoj turizma in razvoj turističnih virov.