Avstrija, polno ime Republike Avstrije, s površino 83.858 kvadratnih kilometrov je država brez izhoda na morje v južni srednji Evropi. Na vzhodu meji na Slovaško in Madžarsko, na jugu s Slovenijo in Italijo, na zahodu s Švico in Lihtenštajnom ter na severu z Nemčijo in Češko. Gore predstavljajo 70% površine države. Alpe na vzhodu prečkajo celotno ozemlje od zahoda proti vzhodu.Gora Grossglockner je 3.797 metrov nad morjem, kar je najvišji vrh v državi. Severovzhod je Dunajska kotlina, sever in jugovzhod pa hribi in planote. Reka Donava teče skozi severovzhod in je dolga približno 350 kilometrov. Na meji med Avstrijo in Madžarsko sta Bodensko jezero, ki si ga delita z Nemčijo in Švico ter Neusiedl. Ima zmerno širokolistno gozdno podnebje, ki prehaja iz oceana v celino, povprečna letna količina padavin pa približno 700 mm.

Država je na najnižji ravni razdeljena na 9 zveznih držav, 15 mest z avtonomijo, 84 okrožij in 2355 mestnih občin. Devet držav je: Gradiščanska, Koroška, ​​Zgornja Avstrija, Spodnja Avstrija, Salzburg, Štajerska, Tirolska, Vorarlberg, Dunaj. Obstajajo mesta, okrožja, kraji (občine) pod državo.

Leta 400 pred našim štetjem so Kelti tukaj ustanovili kraljestvo Noricon. Rimljani so ga zasedli leta 15 pr. V zgodnjem srednjem veku so se tu naselili Goti, Bavarci in Alemani, zaradi česar je bilo to območje germansko in pokristjanjeno. Leta 996 našega štetja je bila "Avstrija" prvič omenjena v zgodovinskih knjigah. Vojvodstvo je nastalo v času vladavine družine Babenberg sredi 12. stoletja in postalo samostojna država. Leta 1276 jo je napadlo Sveto rimsko cesarstvo in leta 1278 je dinastija Habsburg začela svojo 640-letno vladavino. Leta 1699 je dobil pravico do vladanja Madžarske. Leta 1804 je Franz II prevzel naslov avstrijskega cesarja in bil leta 1806 prisiljen odstopiti od naslova cesarja Svetega rimskega cesarstva. Leta 1815 je bila po dunajski konferenci ustanovljena Nemška konfederacija, ki jo je vodila Avstrija. Prehod v ustavno monarhijo od 1860 do 1866. Leta 1866 je izgubil v prusko-avstrijski vojni in bil prisiljen razpustiti Nemško konfederacijo. Naslednje leto je bil z Madžarsko podpisan sporazum o ustanovitvi dualističnega Avstro-Ogrskega cesarstva. V prvi svetovni vojni je bila avstrijska vojska poražena in imperij je propadel. Avstrija je 12. novembra 1918 napovedala ustanovitev republike. Marca 1938 ga je priključila nacistična Nemčija. V vojni se je pridružil Nemčiji v drugi svetovni vojni. Potem ko so zavezniške sile osvobodile Avstrijo, je Avstrija 27. aprila 1945 ustanovila začasno vlado. Julija istega leta so po predaji Nemčije Avstrijo spet zasedle sovjetske, ameriške, britanske in francoske sile, celotno ozemlje pa je bilo razdeljeno na 4 okupacijske cone. Maja 1955 so štiri države z Avstrijo podpisale pogodbo o spoštovanju avstrijske suverenosti in neodvisnosti. Oktobra 1955 so se vse okupatorske sile umaknile. 26. oktobra istega leta je avstrijska državna skupščina sprejela trajno zakonodajo in napovedala, da ne bo sodelovala v nobenem vojaškem zavezništvu in na svojem ozemlju ne bo dovolila ustanavljanja tujih vojaških baz.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Od zgoraj navzdol je tvorjen s povezovanjem treh vzporednih vodoravnih pravokotnikov rdeče, bele in rdeče barve, v središču zastave pa je avstrijski državni simbol. Izvor te zastave je mogoče izslediti v Avstro-Ogrskem cesarstvu. Rečeno je bilo, da je bila med ostro bitko med vojvodo Babenberškim in angleškim kraljem Richardom I. bela vojvoda skoraj vsa rdeče obarvana s krvjo, na meču pa je ostala le bela sled. Od takrat je vojvodova vojska za barvo bojne zastave sprejela rdečo, belo in rdečo. Leta 1786 je kralj Jožef II rdečo, belo in rdečo zastavo uporabljal kot vojaško bojno zastavo, leta 1919 pa je bila uradno označena kot avstrijska zastava. Avstrijske vladne agencije, ministri, predsedniki in drugi uradni predstavniki ter vladne agencije v tujini uporabljajo državno zastavo z državnim grbom in na splošno ne potrebujejo državnega znaka.

Avstrija se nahaja v središču Evrope in je pomembno prometno vozlišče v Evropi. Glavni avstrijski industrijski sektorji so rudarstvo, jeklarstvo, proizvodnja strojev, petrokemija, elektrika, predelava kovin, avtomobilska industrija, tekstil, oblačila, papir, hrana itd. Rudarska industrija je razmeroma majhna. Leta 2006 je avstrijski bruto nacionalni proizvod znašal 309,346 milijarde ameriških dolarjev, na prebivalca pa 37.771 ameriških dolarjev. Jeklarska industrija zavzema pomemben položaj v nacionalnem gospodarstvu. Avstrijska kemična industrija je bogata s surovinami, kot so les, nafta, zemeljski plin in premogov katran, ki zagotavljajo ugodne pogoje za razvoj kemične industrije. Glavni kemični proizvodi so celuloza, dušikova gnojila in petrokemični proizvodi. Industrija strojev v glavnem proizvaja celotne sklope industrijskih strojev, kot so hidroelektrični generatorji, večbitne škarje za premog, stroji za gradnjo železniških cest, stroji za obdelavo lesa in vrtalna oprema. Avtomobilska industrija je še en pomemben sektor avstrijske strojne industrije. Izdelujejo predvsem tovornjake, terenska vozila, traktorje, traktorje, oklepna transportna vozila in rezervne dele. Avstrija je bogata z gozdnimi in vodnimi viri. Gozdovi predstavljajo 42% kopnega, z 4 milijoni hektarjev gozdnih kmetij in približno 990 milijoni kubičnih metrov lesa. Kmetijstvo je razvito, stopnja mehanizacije pa visoka. Več kot samooskrbni kmetijski proizvodi. Zaposleni v storitveni dejavnosti predstavljajo približno 56% celotne delovne sile, turizem je najpomembnejša storitvena panoga, glavne turistične destinacije pa so Tirolska, Salzburg, Koroška in Dunaj. Avstrijska zunanja trgovina zavzema pomemben položaj v gospodarstvu. Glavni izvozni proizvodi so jeklo, stroji, transport, kemikalije in hrana. Uvoz je predvsem energija, surovine in potrošniško blago. Kmetijstvo je razvito.

Ko gre za Avstrijo, nihče ne pozna njene glasbe in opere. Avstrijska zgodovina je ustvarila številne svetovno znane glasbenike: Haydna, Mozarta, Schuberta, Johanna Straussa in Beethovna, ki je bil rojen v Nemčiji, a je dolgo živel v Avstriji. V več kot dveh stoletjih so ti mojstri glasbe zapustili Avstrijo zelo bogato kulturno dediščino in oblikovali edinstveno nacionalno kulturno tradicijo. Salzburški glasbeni festival v Avstriji je eden najstarejših, najvišjih in največjih festivalov klasične glasbe na svetu. Letni dunajski novoletni koncert lahko označimo za najbolj poslušan koncert na svetu. Kraljevska operna hiša (danes znana kot Dunajska državna opera), zgrajena leta 1869, je ena najslavnejših opernih hiš na svetu, Dunajski filharmonični orkester pa je priznan kot prvi svetovni simfonični orkester.

Poleg tega se je Avstrija pojavila tudi s svetovno znanimi osebnostmi, kot so slavni psiholog Freud, slavna romanopisca Zweig in Kafka.

Avstrija je kot znana evropska država s kulturno tradicijo že od srednjega veka ohranila številne zgodovinske znamenitosti. Dunajska palača Schönbrunn, Dunajska državna opera, dunajska koncertna dvorana itd. so vse svetovno znane turistične znamenitosti .

Dunaj: svetovno znano mesto - avstrijska prestolnica Dunaj (Dunaj) se nahaja v Dunajski kotlini ob severnem vznožju Alp na severovzhodu Avstrije. Na treh straneh je obkroženo z gorami, reka Donava gre skozi mesto in obkrožena s slavnimi Dunajski gozd. Prebivalcev je bilo 1,563 milijona (2000). V prvem stoletju našega štetja so tu Rimljani zgradili grad. Leta 1137 je bilo prvo mesto Kneževine Avstrije. Konec 13. stoletja so z vzponom habsburške kraljeve družine in hitrim razvojem nastale kot gobe veličastne gotske stavbe. Po 15. stoletju je postala prestolnica Svetega rimskega imperija in gospodarsko središče Evrope. Maria Tielezia je bila v 18. stoletju zavzeta za reforme, napadala je cerkvene sile, spodbujala družbeni napredek in hkrati prinašala umetniško blaginjo, zaradi česar je Dunaj postopoma postajal središče evropske klasične glasbe in si pridobil sloves "Music City" .

Dunaj je znan kot "boginja Donave". Okolje je čudovito, pokrajina pa privlačna. Ko se povzpnete na vznožje Alp na zahodu mesta, lahko vidite valovit "Dunajski gozd", vzhodno od mesta pa gleda na Donavsko kotlino in spregledate svetleče zelene vrhove Karpatov. Široka trava na severu je kot velika zelena tapisernica in skozenj teče peneča Donava. Hiše so zgrajene vzdolž gore, z več stavbami, povezanimi s prostorom, z različnimi nivoji. Že od daleč cerkvene zgradbe različnih stilov dajejo mestu starodavne in slovesne barve z zelenimi gorami in bistrimi vodami. Ulice v mestu so v obliki radialnega obroča, široke 50 metrov, notranje mesto pa je znotraj krožnega drevoreda, obrobljenega z drevesi na obeh straneh. Tlakovane ulice v središču mesta so križane, z malo stolpnicami, večinoma z baročnimi, gotskimi in romanskimi stavbami.

Ime Dunaja je vedno povezano z glasbo. Številni glasbeni mojstri, kot so Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert, John Strauss in Sons, Gryuk in Brahms, so v tej glasbeni karieri preživeli dolga leta. Haydnova "Cesarska četverica", Mozartova "Figarova poroka", Beethovnova "Simfonija usode", "Pastoralna simfonija", "Mesečeva sonata", "Simfonija junakov", Schubertov "Labod laboda" Tu so se rodile znane glasbe, kot so "Pesem", "Zimsko potovanje", "Modra Donava" Johna Straussa in "Zgodba o dunajskem gozdu". Številni parki in trgi stojijo s svojimi kipi, po teh glasbenikih so poimenovane številne ulice, avditoriji in konferenčne dvorane. Nekdanja prebivališča in pokopališča glasbenikov so vedno namenjena obiskom in poklonjenju. Danes ima Dunaj najluksuznejšo državno opero na svetu, dobro znano koncertno dvorano in vrhunski simfonični orkester. Vsako leto 1. januarja v zlati dvorani dunajskega Društva prijateljev glasbe poteka novoletni koncert.

Dunaj je poleg New Yorka in Ženeve tretje mesto Združenih narodov. Avstrijski mednarodni center, znan tudi kot "mesto Združenih narodov", zgrajen leta 1979, je veličasten in je središče številnih agencij Združenih narodov.

Salzburg: Salzburg (Salzburg) je glavno mesto države Salzburg na severozahodu Avstrije, meji na reko Salzach, pritok Donave, in je prometno, industrijsko in turistično središče severne Avstrije. Tu je rojstni kraj velikega skladatelja Mozarta, znanega kot "Center glasbene umetnosti". Salzburg je bil kot mesto ustanovljen leta 1077, v 8. in 18. stoletju pa je služil kot prebivališče in dejavnost katoliškega nadškofa. Salzburg se je ločil od verske vladavine leta 1802. Leta 1809 so ga vrnili na Bavarsko v skladu s Schönbrunnsko pogodbo, dunajski kongres (1814-1815) pa se je odločil, da ga vrne Avstriji.

Tukaj je arhitekturna umetnost primerljiva z italijanskimi Benetkami in Firencami in je znana kot "Severni Rim". Mesto leži na bregovih reke Salzach, ki se nahaja med zasneženimi alpskimi vrhovi. Mesto obkrožajo bujne strme gore, polne šarma. Holchen Salzburg (11. stoletje) na južnem pobočju desnega brega reke po 900 letih vetra in dežja še vedno stoji visok in pokončen, je najbolje ohranjen in največji srednjeveški grad v srednji Evropi. Benediktinska opatija je bila zgrajena konec 7. stoletja in je že dolgo središče lokalne evangelizacije. Frančiškanska cerkev je bila zgrajena leta 1223. Zgrajena v začetku 17. stoletja, je bila katedrala, ki posnema sveto rimsko cerkev, prva avstrijska stavba v italijanskem slogu. Nadškofova rezidenca je renesančna palača od 16. do 18. stoletja. Palača Mirabell je bila prvotno palača, zgrajena za salzburškega nadškofa v 17. stoletju, v 18. stoletju pa je bila razširjena in je danes turistično središče s palačami, cerkvami, vrtovi in ​​muzeji. Južno od mesta je kraljevski vrt, zgrajen v 17. stoletju, znan kot "vodna igra". Pod napuščem ob vratih stavbe na vrtu so na obeh straneh ceste podzemne vodovodne cevi, ki občasno škropijo, brizgajo vodo, deževno zaveso in meglo. Ob sprehodu v umetno nakopičeno jamo na vrtu je žuboreča voda izdala zvoke 26 ptičjih pesmi in na prazni gori ustvarila melodičen ptičji pesem. Na odru, ki ga upravlja mehanična naprava, je z delovanjem vode 156 zlikovcev pred več kot 300 leti reproduciralo prizor življenja v majhnem mestu. Ko se sprehajamo v Salzburg, je Mozarta mogoče videti povsod. 27. januarja 1756 se je v mestu Grain Street 9 rodil veliki skladatelj Mozart. Leta 1917 so Mozartovo hišo spremenili v muzej.