Surinam Osnovni podatki
| Lokalni čas | Tvoj čas |
|---|---|
|
|
|
| Lokalni časovni pas | Razlika v časovnem pasu |
| UTC/GMT -3 uro |
| zemljepisna širina / zemljepisne dolžine |
|---|
| 3°55'4"N / 56°1'55"W |
| kodiranje iso |
| SR / SUR |
| valuta |
| dolar (SRD) |
| Jezik |
| Dutch (official) English (widely spoken) Sranang Tongo (Surinamese sometimes called Taki-Taki is native language of Creoles and much of the younger population and is lingua franca among others) Caribbean Hindustani (a dialect of Hindi) Javanese |
| elektrika |
 Tip c evropski 2-pinski Vtič Shuko tipa F |
| državna zastava |
|---|
 |
| kapitala |
| Paramaribo |
| seznam bank |
| Surinam seznam bank |
| prebivalstva |
| 492,829 |
| območje |
| 163,270 KM2 |
| GDP (USD) |
| 5,009,000,000 |
| telefon |
| 83,000 |
| Mobitel |
| 977,000 |
| Število internetnih gostiteljev |
| 188 |
| Število uporabnikov interneta |
| 163,000 |
Surinam uvod
|
Surinam pokriva površino več kot 160.000 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v severovzhodnem delu Južne Amerike, meji na Gvajano na zahodu, na Atlantski ocean na severu, Francosko Gvajano na vzhodu in Brazilijo na jugu. Je močvirnato, na sredini so tropska travišča, na jugu hribi in nizke planote. Obstaja veliko rek in obilnih vodnih virov. Najpomembnejša je reka Surinam, ki teče skozi sredino. Gozd pokriva 95% površine države in obstaja veliko vrst trdega lesa. [Profil države] Surinam, polno ime Republike Surinam, ima območje več kot 160.000 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v severovzhodnem delu Južne Amerike, meji na Gvajano na zahodu, Atlantski ocean na severu in Francijo na vzhodu Gvajana, na južni meji z Brazilijo. Prvotno je bil kraj, kjer so živeli Indijanci. Leta 1593 je postala španska kolonija. V začetku 17. stoletja je Britanija pregnala Španijo. Leta 1667 sta Velika Britanija in Nizozemska podpisali pogodbo, Sovjetska zveza pa je bila določena kot nizozemska kolonija. Dunajska pogodba iz leta 1815 je uradno določila nizozemski kolonialni status Surinama. Leta 1954 je bila uvedena "notranja avtonomija". Neodvisnost je bila razglašena 25. novembra 1975 in ustanovljena je bila republika. Državna zastava: Je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Od zgoraj navzdol je sestavljen iz petih vzporednih trakov zelene, bele, rdeče, bele in zelene, razmerje med širino rdečih, zelenih in belih trakov pa je 4: 2: 1. V središču zastave je rumena petokraka zvezda. Zelena predstavlja bogate naravne vire in rodovitno zemljo, simbolizira pa tudi pričakovanja ljudi do Novega Surinama; bela simbolizira pravičnost in svobodo; rdeča simbolizira navdušenje in napredek ter izraža tudi željo po posvečanju vseh moči domovini. Rumena petokraka zvezda simbolizira enotnost in svetlo prihodnost naroda. Surinam ima 493.000 prebivalcev (2004). Na Nizozemskem živi približno 180.000 ljudi. Indijci predstavljajo 35%, kreoli 32%, Indonezijci 15%, ostale pa so druge rase. Nizozemščina je uradni jezik, Surinam pa se pogosto uporablja. Vsaka etnična skupina ima svoj jezik. Prebivalci verjamejo v protestantizem, katolištvo, hinduizem in islam. Naravnih virov je veliko, glavni minerali so boksit, nafta, železo, mangan, baker, nikelj, platina, zlato itd. Narodno gospodarstvo Surinama se v glavnem opira na pridobivanje, predelavo in predelavo aluminija ter kmetijstvo, v zadnjih letih pa je začelo aktivno razvijati naftno industrijo. Zanimivo dejstvo, da so Nizozemci, ki so se leta 1667 naselili v Surinamu, v začetku 18. stoletja predstavili kavna drevesa z Jave. Prvo serijo kavnih dreves je Amsterdamski župan poklonil flamskemu piratu, ki je bil Hansback. Če smo natančni, so bila ta kavna drevesa takrat zasajena na območju Nizozemske Gvajane, nekaj let kasneje pa so bila široko zasajena na sosednjem območju Francoske Gvajane. Takrat je obstajal francoski zločinec z imenom Mulg in obljubili so mu, da bo, če bodo v francoske kolonije vnesena kavna drevesa, pomiloščen in lahko vstopil in zapustil Francijo. |