Bangladeš pokriva površino 147.600 kvadratnih kilometrov in se nahaja na delti reke Ganges in Brahmaputra na severovzhodu južnoazijske podceline. Na vzhodni, zahodni in severni strani meji na tri strani z Indijo, na jugovzhodu z Mjanmarom in na jugu z Bengalskim zalivom, dolga obala pa je 550 kilometrov. 85% celotnega ozemlja je ravnina, jugovzhod in severovzhod pa hribovita območja, večina regij pa ima subtropsko monsunsko podnebje, vlažno, vroče in deževno. Bangladeš je znan kot "dežela voda" in "država rečnih ribnikov" in je ena izmed držav z najgostejšimi rekami na svetu.

Pregled

Bangladeš, znan kot Ljudska republika Bangladeš, ima 147.570 kvadratnih kilometrov površine. Nahaja se v delti reke Ganges in Brahmaputra na severovzhodu južnoazijske podceline. Na vzhodu, zahodu in severu meji na tri strani z Indijo, na jugovzhodu z Mjanmarom, na jugu z Bengalskim zalivom. Obala je dolga 550 kilometrov. 85% celotnega ozemlja so ravnine, jugovzhod in severovzhod pa hribovita območja. Večina območij ima subtropsko monsunsko podnebje, vlažno, vroče in deževno. Vse leto delimo na zimsko (od novembra do februarja), poletno (od marca do junija) in deževno sezono (od julija do oktobra). Letna povprečna temperatura je 26,5 ° C. Zima je najprijetnejša sezona v letu: najnižja temperatura je 4 ° C, najvišja temperatura poleti doseže 45 ° C, povprečna temperatura v deževnem obdobju pa 30 ° C. Bangladeš je znan kot "dežela voda" in "država rečnih ribnikov" in je ena izmed držav z najgostejšimi rekami na svetu. V državi je več kot 230 velikih in majhnih rek, ki so v glavnem razdeljene na reke Ganges, Brahmaputra in Megna. Zgornji tok reke Brahmaputra je reka Yarlung Zangbo pri nas. Skupna dolžina celinske plovne poti je približno 6000 kilometrov. Reke niso samo križane in goste kot pajčevina, ampak po državi so tudi številni ribniki.V državi je približno 500.000 do 600.000 ribnikov, s povprečno približno 4 ribniki na kvadratni kilometer, kot je svetlo ogledalo, nameščeno na tleh. Čudovito bangladeško cvetno vodno lilijo je moč videti povsod v močvirju vodne mreže.

Država je razdeljena na šest upravnih okrožij: Dhaka, Chittagong, Khulna, Rajshahi, Barisal in Sillet s 64 okrožji.

Bengalska etnična skupina je ena starodavnih etničnih skupin na južnoazijski podcelini. Regija Bangladeš je večkrat ustanovila neodvisno državo, na njenem ozemlju pa sta bili nekoč državi Zahodna Bengalija in Bihar v Indiji. V 16. stoletju se je Bangladeš razvil v najgosteje poseljeno, gospodarsko razvito in kulturno uspešno območje na podcelini. Sredi 18. stoletja je postalo središče britanske kolonialne vladavine nad Indijo. V drugi polovici 19. stoletja je postala provinca britanske Indije. Leta 1947 sta bili Indija in Pakistan razdeljeni, Bangladeš je bil razdeljen na vzhod in zahod, zahod je pripadal Indiji, vzhod pa Pakistanu. Dongba je neodvisnost razglasil marca 1971, Ljudska republika Bangladeš pa je bila uradno ustanovljena januarja 1972.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 5: 3. Zemlja zastave je temno zelena z rdečim okroglim kolesom v sredini. Temno zelena simbolizira močno in močno zeleno zemljo domovine ter simbolizira mladost in blaginjo; rdeče kolo simbolizira zori po temni noči krvavega boja. Celotna zastava je kot široka ravnica, ki se dviga nad rdečim soncem, kar kaže na svetle možnosti in neskončno vitalnost te mlade republike Bangladeš.

Bangladeš ima 131 milijonov prebivalcev (april 2005), zaradi česar je najgosteje poseljena država na svetu. Bengalska etnična skupina predstavlja 98% in je ena od starodavnih etničnih skupin na južnoazijski podcelini z več kot 20 etničnimi manjšinami. Bengali je nacionalni jezik, angleščina pa uradni jezik. Tisti, ki verjamejo v islam (državno religijo), predstavljajo 88,3%, tisti, ki verjamejo v hinduizem, pa 10,5%.

Približno 85% prebivalstva Bangladeša živi na podeželju. Zaradi zgodovinskih razlogov in velikega pritiska prebivalstva je trenutno ena najmanj razvitih držav na svetu. Nacionalno gospodarstvo je odvisno predvsem od kmetijstva. Glavni kmetijski proizvodi so čaj, riž, pšenica, sladkorni trs in juta. Bangladeš ima omejene mineralne vire, naravni viri so predvsem zemeljski plin, napovedane zaloge zemeljskega plina znašajo 311,39 milijarde kubičnih metrov, zaloge premoga pa 750 milijonov ton. Gozdna površina je približno 2 milijona hektarjev, stopnja pokritosti gozdov pa 13,4%. V industriji prevladujejo konoplja, usnje, oblačila, bombažni tekstil in kemikalije. Težka industrija je šibka in predelovalna industrija je nerazvita. Zaposleno prebivalstvo predstavlja približno 8% celotne delovne sile države. Podnebje Bangladeša je zelo primerno za rast jute. Že v začetku 16. stoletja so lokalni kmetje v velikih količinah sadili juto. Njena juta ni le visoko donosna, ampak tudi dobre teksture. Vlakna so dolga, prožna in sijoča. Predvsem juta, ki je bila potopljena v čisto vodo reke Brahmaputra, ima visok donos, dobro teksturo, lepo in mehko barvo in ima "zlata vlakna". Klican. Proizvodnja jute je življenjska krila gospodarstva Bangladeša, na prvem mestu je izvoz jute, povprečna letna proizvodnja pa predstavlja približno tretjino svetovne proizvodnje.

Glavna mesta

Daka: Daka, glavno mesto Bangladeša, se nahaja na severnem bregu reke Briganga v delti Ganges. Podnebje je toplo in vlažno, v deževni dobi je 2500 mm padavin. Banana, mangovi nasadi in različna druga drevesa so povsod v mestu in predmestju. Dako je leta 1608 zgradil guverner Bengalije Mogalskega cesarstva Subedah-Islam Khan in je leta 1765 padel v roke Britanije. V letih 1905-1912 je bilo glavno mesto Vzhodne Bengalije in province Assam. Leta 1947 je postal glavno mesto Vzhodnega Pakistana. Leta 1971 je postalo glavno mesto Bangladeša.

V mestu je veliko zanimivih krajev, med drugim palača Bala-Katra, zgrajena leta 1644, ki je sin Mugalskega cesarja Shaj Khana. Zgradil jo je Sha Shujie, bila je kvadratna stavba, obdana s štirimi stranicami, v kateri je bila Vzhodna nacionalna karavana in je zdaj zapuščena. Park Sulawadi-Udeyan je kraj, kjer je bila Bangladeš 7. marca 1971 uradno neodvisna. Trdnjava Laleba je trinadstropna starodavna utrdba. Utrdba je bila zgrajena leta 1678. Na južnih vratih je nekaj vitkih minaretov. V trdnjavi je veliko skritih prehodov in veličastna mošeja, vendar celotna utrdba ni popolnoma dokončana. Sprejemna dvorana in kopalnica Nawab-Syaistakhan sta izvrstna v svojem slogu, zdaj je muzej in prikazuje artefakte iz obdobja Mughalov. Grobnica mavzoleja Bibi-Pali je umrla leta 1684. Zgrajena je bila iz marmorja Rajputana, srednjeindijskega sivega peščenjaka in črnega bazalta Bihar po vzoru indijskega Taj Mahala.

Daka je znana kot "mesto mošej". V mestu je več kot 800 mošej, med njimi sta Zvezdina mošeja in Baytul-Mukalam. Mošeje, mošeja Sagambu, mošeja Qiding itd. Tam je tudi hinduistični tempelj Dakswari. Med njimi je mošeja Bayt-Mukalam, ki je bila ustanovljena leta 1960, največja in jo lahko hkrati časti več deset tisoč ljudi.