Albanija, polno ime Republike Albanije, pokriva površino 28.748 kvadratnih kilometrov. Nahaja se na zahodni obali Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi. Na severu meji na Srbijo in Črno goro (Jugoslavija), na severovzhodu z Makedonijo, na jugovzhodu z Grčijo, na zahodu z Jadranskim in Jonskim morjem ter čez ožino Otranto z Italijo. Obala je dolga 472 kilometrov. Gore in hribi predstavljajo 3/4 površine države, zahodna obala pa je navadna. Ima subtropsko sredozemsko podnebje.

Albanci so potomci starih prebivalcev Balkana, Iljanov. Po 9. stoletju našega štetja so jim vladali Bizantinsko cesarstvo, Kraljevina Bolgarija, Kraljevina Srbija in Beneška republika. Neodvisno fevdalno vojvodstvo je bilo ustanovljeno leta 1190. Turčija je napadla leta 1415 in Turčija je vladala skoraj 500 let. Neodvisnost je bila razglašena 28. novembra 1912. Med prvo svetovno vojno so ga zasedle vojske Avstro-Ogrske, Italije, Francije in drugih držav, leta 1920 pa je Afganistan ponovno razglasil svojo neodvisnost. Meščanska vlada je bila ustanovljena leta 1924, republika je bila ustanovljena leta 1925, monarhija pa je bila spremenjena v monarhijo leta 1928. Sogu je bil kralj do italijanske invazije aprila 1939. Med drugo svetovno vojno so ga zaporedoma zasedli italijanski in nemški fašisti (leta 1943 so napadli nemški fašisti). 29. novembra 1944 so se prebivalci Azerbajdžana pod vodstvom Komunistične partije borili proti protifašistični narodnoosvobodilni vojni, da bi prevzeli oblast in osvobodili državo. 11. januarja 1946 je bila ustanovljena Ljudska republika Albanija. Leta 1976 je bila spremenjena ustava in spremenjeno ime v Socialistična ljudska republika Albanija. Aprila 1991 je bila sprejeta ustavna sprememba in država se je preimenovala v Republiko Albanijo.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 7: 5. Tla zastave so temno rdeča, v sredini je naslikan črni dvoglavi orel. Albanija je znana kot "dežela gorskih orlov", orel pa velja za simbol narodnega heroja Skanderbega.

Prebivalstvo Albanije je 3,134 milijona (2005), od tega Albanci 98%. Etnične manjšine so večinoma grške, makedonske, srbske, hrvaške itd. Uradni jezik je albanščina. 70% prebivalcev verjame v islam, 20% v pravoslavno cerkev in 10% v katolištvo.

Albanija je najrevnejša država v Evropi. Polovica prebivalstva se še vedno ukvarja s kmetovanjem, petina prebivalstva pa dela v tujini. Resni gospodarski problemi države vključujejo visoko brezposelnost, korupcijo med visokimi vladnimi uradniki in organizirani kriminal. Albanija prejema gospodarsko pomoč iz tujih držav, predvsem Grčije in Italije. Izvoz je majhen, uvoz pa predvsem iz Grčije in Italije. Sredstva za uvoženo blago prihajajo večinoma iz finančne pomoči in dohodka beguncev, ki delajo v tujini.

Tirana: Tirana, glavno mesto Albanije, je politično, gospodarsko, kulturno in prometno središče Albanije in glavno mesto Tirane. Nahaja se v porečju na zahodni strani gorovja Kruya v osrednjem delu reke Issem, obdan z gorami na vzhodu, jugu in severu, 27 kilometrov zahodno od jadranske obale, in je na koncu rodovitne srednjealbanske ravnice. Najvišja povprečna temperatura je 23,5 ℃, najnižja pa 6,8 ℃. Večina prebivalcev je muslimanov.

Turčijo je Tirano prvič zgradil turški general v začetku 17. stoletja. Da bi pritegnil priseljence, je ustanovil mošejo, slaščičarno in kopel. Z razvojem prometa in povečanjem prikolic je Tirana postopoma postala trgovsko središče. Leta 1920 se je konferenca v Lushneju odločila, da bo Tirana postala glavno mesto Albanije. V času vladavine kralja Zoga I. od leta 1928 do 1939 so bili najeti italijanski arhitekti, ki so na novo načrtovali mesto Tirano. Po končani nemški in italijanski okupaciji Albanije od 1939 do 1944 je bila v Tirani 11. januarja 1946 ustanovljena Ljudska republika Albanija.

Po drugi svetovni vojni se je Tirana s pomočjo Sovjetske zveze in Kitajske močno razširila. Leta 1951 so bile zgrajene hidroelektrarne in termoelektrarne. Zdaj je Tirana postala največje mesto in glavno industrijsko središče države z industrijo, kot so metalurgija, popravilo traktorjev, predelava hrane, tekstil, farmacija, kozmetika, barvila, steklo in porcelan. V bližini Tirane je premogovnik. Obstajajo železniške povezave do Drača in drugih krajev, obstaja pa tudi mednarodno letališče.

Mesto je zasenčeno z drevesi, na njem je več kot 200 parkov in uličnih vrtov, s trga Skanderbeg v središču mesta pa se razprostira več drevoredov. Leta 1969, na 23. obletnici ustanovitve Ljudske republike Albanije, je bil na trgu Skanderbeg dokončan bronasti kip albanskega narodnega heroja Skanderbega. V bližini trga so mošeja (zgrajena leta 1819), kraljeva palača dinastije Sogu, Muzej NOB, Palača ruske arhitekture in kulture in Nacionalna univerza v Tirani. Glavni del vzhoda in severa mesta je staro mestno jedro, kjer je večina staromodnih stavb s tradicionalnimi značilnostmi. V mestu so gledališča, muzeji in koncertne dvorane. Gora Daeti v vzhodnem predmestju mesta je visoka 1612 metrov in ima 3.500 hektarjev narodnega parka Daeti, obdan z umetnimi jezeri, zunanjimi gledališči in počivališči.