Sirija, polno ime Sirske arabske republike, pokriva površino 185.180 kvadratnih kilometrov (vključno z Golansko visokogorje). Nahaja se na zahodu azijske celine, na vzhodni obali Sredozemskega morja. Na severu meji na Turčijo, na vzhodu z Irakom, na jugu z Jordanijo, na jugozahodu z Libanonom in Palestino ter na zahodu čez Sredozemsko morje s Ciprom. Obala je dolga 183 kilometrov. Večina ozemlja je planota, ki se nagiba od severozahoda proti jugovzhodu. V glavnem razdeljen na štiri območja: zahodne gore in gorske doline; sredozemske obalne ravnice; celinske ravnice; jugovzhodna sirska puščava. Gora Šejk na jugozahodu je najvišji vrh države. Reka Evfrat teče v Perzijski zaliv skozi Irak skozi vzhod, reka Assi pa skozi zahod v Sredozemsko morje skozi Turčijo. Obalne in severne regije spadajo v subtropsko sredozemsko podnebje, južne regije pa v tropsko puščavsko podnebje. Štirje letni časi se razlikujejo, puščavsko območje pozimi prejme manj padavin, poletje pa je suho in vroče.

Država je razdeljena na 14 provinc in mest: podeželski Damask, Homs, Hama, Latakia, Idlib, Tartus, Raqqa , Deir ez-Zor, Hassek, Dar'a, Suwayda, Qunaitra, Aleppo in Damask.

Sirija ima zgodovino več kot štiri tisoč let. Leta 3000 pred našim štetjem so bile primitivne mestne države. Osirsko cesarstvo ga je osvojilo v 8. stoletju pr. Leta 333 pred našim štetjem je makedonska vojska napadla Sirijo. Zasedli so ga stari Rimljani leta 64 pr. Vključeno na ozemlje arabskega cesarstva konec 7. stoletja. Evropski križarji so napadli v 11. stoletju. Od konca 13. stoletja mu je vladala egiptovska dinastija Mamlukov. Osmansko cesarstvo ga je 400 let od začetka 16. stoletja priključevalo. Aprila 1920 je bila zmanjšana na francoski mandat. Na začetku druge svetovne vojne sta v Sirijo skupaj vkorakali "svobodna francoska vojska" Britanije in Francije. 27. septembra 1941 je vrhovni poveljnik "Svobodne francoske vojske" general Jadro v imenu zaveznikov razglasil neodvisnost Sirije. Sirija je svojo vlado ustanovila avgusta 1943. Aprila 1946 so se francoske in britanske čete prisilile k umiku, Sirija pa je dosegla popolno neodvisnost in ustanovila Sirsko arabsko republiko. 1. februarja 1958 sta se Sirija in Egipt združili v Združeno arabsko republiko. 28. septembra 1961 se je Sirija ločila od Arabske lige in ponovno vzpostavila Sirsko arabsko republiko.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Površina zastave je sestavljena iz treh vzporednih vodoravnih pravokotnikov rdeče, bele in črne, ki so povezani od zgoraj navzdol, v belem delu pa sta dve zeleni petkraki zvezdi enake velikosti. Rdeča simbolizira pogum, bela simbolizira čistost in strpnost, črna je simbol Mohamedove zmage, zelena je najljubša barva Mohamedovih potomcev, petkraka zvezda pa arabsko revolucijo.

Sirija ima 19,5 milijona prebivalcev (2006). Med njimi več kot 80% predstavljajo Arabci, pa tudi Kurdi, Armenci, Turkmen itd. Arabski jezik je nacionalni jezik, pogosto pa se uporabljata angleščina in francoščina. 85% prebivalcev verjame v islam, 14% pa v krščanstvo. Med njimi predstavlja sunitski islam 80% (približno 68% nacionalnega prebivalstva), šiiti 20%, alaviti 75% šiitov (približno 11,5% nacionalnega prebivalstva).

Sirija ima vrhunske naravne pogoje in bogate mineralne surovine, vključno z nafto, fosfatom, zemeljskim plinom, kameno soljo in asfaltom. Kmetijstvo zavzema pomemben položaj v nacionalnem gospodarstvu in je eden od petih izvoznikov hrane v arabskem svetu. Industrijski temelj je šibek, prevladuje državno gospodarstvo, sodobna industrija pa ima le nekaj desetletij zgodovine. Obstoječe panoge delimo na rudarsko, predelovalno in hidroenergijo. Rudarska industrija vključuje nafto, zemeljski plin, fosfat in marmor. Predelovalna industrija vključuje predvsem tekstil, hrano, usnje, kemikalije, cement, tobak itd. Sirija ima znana arheološka najdišča in letovišča. Ti turistični viri vsako leto privabijo veliko število turistov.

Sirija je za nekatere države na Bližnjem vzhodu koridor za vstop in izstop iz Sredozemlja. Kopenski, pomorski in zračni promet so razmeroma razviti. Nahajajo se 245 kilometrov severovzhodno od Damaska ​​in se nahajajo ruševine mesta Taidemuer, znano kot "Nevesta v puščavi". Bilo je pomembno mesto, ki je v 2. do 3. stoletju našega štetja povezovalo Kitajsko in Zahodno Azijo, evropske trgovske ceste in starodavno svileno pot.

Damask: Svetovno znano starodavno mesto Damask, glavno mesto Sirije, je bilo v starih časih znano kot "mesto v nebesih". Nahaja se na desnem bregu reke Balada na jugozahodu Sirije. Urbano območje je zgrajeno na pobočju gore Kexin in pokriva površino približno 100 kvadratnih kilometrov. Zgrajena je bila okoli leta 2000 pr. Leta 661 našega štetja je bila tu ustanovljena arabska dinastija Umajadov. Po letu 750 je pripadal dinastiji Abasidov, 4 stoletja so mu vladali Osmani, francoski kolonialisti pa so vladali več kot 30 let pred osamosvojitvijo. Čeprav je Damask preživel številne peripetije in se dvigal in spuščal, si še danes zasluži naziv "Mesto zgodovinskih krajev". Kamnita vrata Kaisan ob starodavnem mestu so bila obnovljena v 13. in 14. stoletju. Legenda pravi, da je sveti Pavel, apostol Jezusa Kristusa, vstopil v Damask skozi ta vrata. Kasneje, ko so svetega Pavla preganjali sovražniki krščanstva, so ga verniki dali v koš in pristali na Kaisanskih vratih iz gradu v Damasku ter pobegnili iz Damaska. Kasneje so tu zgradili cerkev sv. Pavla kot spomin.

Znamenita ulica v mestu naravnost, ki poteka od vzhoda proti zahodu, je bila glavna vlada v mestu v času vladavine starega Rima. Središče mesta je Trg mučenikov, v bližini pa je postavljen bronasti kip generala Azima, nacionalnega generala. V novem urbanem območju so sodobne vladne zgradbe, športno mesto, univerzitetno mesto, muzej, veleposlaništvo, bolnišnica, banka, kino in gledališče. V mestu je 250 mošej, med katerimi je najbolj znana mošeja Umajad, zgrajena leta 705, ki se nahaja sredi starega mestnega jedra. Njegova čudovita arhitektura je ena najslavnejših starodavnih mošej v islamskem svetu.