Bolgarija, polno ime Republike Bolgarije, pokriva površino 11.1001,9 kvadratnih kilometrov (vključno z rečnimi vodami). Nahaja se na jugovzhodu Balkanskega polotoka v Evropi. Na severu meji na Romunijo, na jugu s Turčijo in Grčijo, na zahodu s Srbijo in Črno goro (Jugoslavija) in Makedonijo ter na vzhodu s Črnim morjem. Obala je dolga 378 kilometrov. 70% celotnega ozemlja je gorskega in hribovitega. Balkanske gore prečkajo osrednji del, na severu je obsežna Donavska ravnica, na jugu pa Rodope in nižine doline Maritsa. Glavno pogorje je pogorje Rila (glavni vrh Musala je 2925 metrov nad morjem, kar je najvišji vrh na Balkanskem polotoku). Donava in Marica sta glavni reki. Na severu je celinsko podnebje, na jugu pa sredozemsko. Povprečna temperatura je od 2. do 2. januarja in od 23. do 25. julija. Povprečna letna količina padavin je v ravninah 450 mm, v gorskih območjih pa 1.300 mm. Naravne razmere so boljše, gore, hribi, ravnice in drugi tereni, jezera in reke se prekrižajo, pokritost gozdov pa je približno 30%.

Bolgarija je razdeljena na 28 regij in 254 mestnih občin.

Predniki Bolgarov so bili starodavni Bolgari, ki so se preselili iz Srednje Azije in se združili v Bizantinsko cesarstvo leta 395 našega štetja. Leta 681 so Slovani, stari Bolgari in Tračani pod vodstvom Hana Asbarucha premagali bizantinsko vojsko in v Donavski dolini ustanovili Slovansko kraljevino Bolgarijo (prvo kraljevino Bolgarijo v zgodovini). Leta 1018 ga je znova zasedel Bizant. Leta 1185 so se Bolgari uprli in ustanovili Drugo kraljevino Bolgarijo. Leta 1396 ga je zasedlo turško Osmansko cesarstvo. Po koncu rusko-turške vojne leta 1877 se je Bolgarija osamosvojila od turške oblasti in nekoč dosegla združitev. Toda Rusija, ki jo je vojna izčrpala, ni mogla zdržati pritiska britanskih, nemških, avstro-ogrskih in drugih zahodnih sil.V skladu z "Berlinsko pogodbo", podpisano 13. julija 1878, je bila Bolgarija razdeljena na tri: severno Kneževina Bolgarija, vzhodna Rumilija in Makedonija na jugu. Leta 1885 je Bolgarija spet spoznala združitev severa in juga. Bolgarija je bila v obeh svetovnih vojnah poražena. Fašistični režim je bil strmoglavljen leta 1944 in ustanovljena je bila vlada Očetovske fronte. Monarhija je bila ukinjena septembra 1946, Bolgarska ljudska republika pa je bila razglašena 15. septembra istega leta. Država se je leta 1990 preimenovala v Republiko Bolgarijo.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 5: 3. Sestavljen je iz treh vzporednih in enakih vodoravnih pravokotnikov, ki so od zgoraj navzdol beli, zeleni in rdeči. Bela simbolizira ljubezen ljudi do miru in svobode, zelena simbolizira kmetijstvo in glavno bogastvo države, rdeča pa kri bojevnikov. Bela in rdeča sta tradicionalni barvi starodavnega češkega kraljestva.

V Bolgariji živi 7,72 milijona prebivalcev (konec leta 2005). Bolgari predstavljajo 85%, turške narodnosti 10%, ostali pa so Romi. Bolgarščina (slovanska jezikovna družina) je uradni jezik in skupni jezik, turščina pa glavni jezik manjšine. Večina prebivalcev verjame v pravoslavno cerkev, nekaj pa jih verjame v islam.

Bolgarija je revna z naravnimi viri. Glavna nahajališča mineralov so premog, svinec, cink, baker, železo, uran, mangan, krom, mineralne soli in majhna količina nafte. Gozdna površina je 3,88 milijona hektarjev, kar predstavlja približno 35% celotne površine države. Bao je v zgodovini kmetijska država, njeni glavni kmetijski proizvodi pa so žita, tobak in zelenjava. Predvsem pri predelavi kmetijskih proizvodov slovi po tehnologiji pridelave jogurta in vina. Glavni industrijski sektorji vključujejo metalurgijo, proizvodnjo strojev, kemikalije, elektriko in elektroniko, hrano in tekstil. Konec leta 1989 je Baosteel postopoma prešel v tržno gospodarstvo, razvil je različna gospodarstva lastništva, vključno z zasebno lastnino pod enakimi pogoji, in dal prednost razvoju kmetijstva, lahke industrije, turizma in storitvenih dejavnosti. Zunanja trgovina zavzema pomemben položaj v bolgarskem gospodarstvu: Glavni uvoženi proizvodi so energija, kemikalije, elektronika in drugi izdelki, izvozni proizvodi pa so predvsem lahki industrijski izdelki, kemikalije, hrana, stroji in neželezne kovine. Turistična industrija je razmeroma razvita.

Sofija: Sofija, glavno mesto Bolgarije, je nacionalno politično, gospodarsko in kulturno središče, nahaja se v osrednjem in zahodnem delu Bolgarije, v Sofijski kotlini, obkroženo z gorami. Mesto sega čez reko Iskar in njene pritoke s površino 167 kvadratnih kilometrov in skoraj 1,2 milijona prebivalcev. Sofija se je v starih časih imenovala Sedica in Sredtz, dokončno pa so jo poimenovali Sofia po cerkvi sv. Sofije v 14. stoletju. Sofija je bila leta 1879 določena za prestolnico. Bolgarija je leta 1908 razglasila neodvisnost od Otomanskega cesarstva, Sofija pa je postala neodvisna bolgarska prestolnica.

Sofija je očarljivo turistično letovišče in svetovno znano vrtno mesto. Njegove ulice, trgi in stanovanjska območja so obkrožena z zelenjem, na mestnem območju pa je veliko bulvarjev, trate in vrtov. Večina stavb je belih ali svetlo rumenih, ki odsevajo pisane rože in drevesa, zaradi česar so zelo tihe in elegantne. Na ulicah je veliko cvetličarn in cvetličnih stojnic. Občani na splošno radi gojijo cvetje in jim dajejo rože. Najbolj priljubljeni so trajni dianthus, tulipani in rdeče vrtnice. Od Sofijskega trga vzdolž širokega ruskega bulvarja, tlakovanega s keramičnimi ploščicami, do Orlovega mostu so na cesti manj kot en kilometer čudoviti vrtovi.

Med zasedbo Sofije s strani Otomanskega imperija je mesto utrpelo veliko škode. Med starodavnimi stavbami sta le dve zgodnjekrščanski zgradbi - cerkev sv. Jurija, zgrajena v 2. stoletju našega štetja, in cerkev sv. Sofije, zgrajena v začetku 4. stoletja Shrani. Na osrednjem trgu so Dimitrov mavzolej, vladna stavba in Narodna galerija. Skoraj vse ulice se odcepijo od osrednjega trga. V bližini trga so Muzej revolucije, cerkev Aleksandra Nevskega itd. Ob cerkvi je grobnica znanega bolgarskega pisatelja Vazova z njegovim doprsnim kipom.