Slovenija, polno ime Republike Slovenije, se nahaja v južno-srednji Evropi, severozahodnem delu Balkanskega polotoka, med Alpami in Jadranskim morjem, na severozahodu nekdanje Jugoslavije in meji na Hrvaško na vzhodu in jugu. Na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu z Italijo ter na severu na Avstrijo in Madžarsko. Površina je 20.273 kvadratnih kilometrov. 52% površine pokriva gost gozd. Obala je dolga 46,6 kilometra. Triglav je najvišja gora na območju z nadmorsko višino 2.864 metrov. Najbolj znano jezero je Blejsko jezero. Podnebje delimo na gorsko podnebje, celinsko podnebje in sredozemsko podnebje. Povprečna temperatura poleti je 21 ℃, pozimi pa 0 ℃.

Konec 6. stoletja so se Slovani preselili na območje današnje Slovenije. V 7. stoletju našega štetja je Slovenija pripadala fevdalni kraljevini Samo. V 8. stoletju je vladalo Frankovsko kraljestvo. Od leta 869 do 874 našega štetja je bila na Panonski nižini ustanovljena samostojna država Slovenija. Od takrat je Slovenija večkrat zamenjala lastnike, vladali so ji Habsburžani, Turčija in Avstro-Ogrska. Konec leta 1918 je Slovenija z nekaterimi drugimi južnoslovanskimi narodi oblikovala srbsko-hrvaško-slovensko kraljevino, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Leta 1941 so nemški in italijanski fašisti napadli Jugoslavijo. Leta 1945 so v antifašistični vojni zmagali ljudje vseh etničnih skupin v Jugoslaviji, 29. novembra istega leta pa je bila razglašena Federativna ljudska republika Jugoslavija (preimenovana v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo leta 1963), Slovenija je bila ena izmed republik. Slovaški parlament je 25. junija 1991 sprejel resolucijo, v kateri je izjavil, da bo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo pustil kot neodvisno suvereno državo. Združeni narodi se je pridružil 22. maja 1992.

Državna zastava: Je vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 2: 1. Sestavljen je iz treh vzporednih in enakih vodoravnih pravokotnikov, ki so od zgoraj navzdol beli, modri in rdeči. V zgornjem levem kotu zastave je naslikan državni simbol. Slovenija se je leta 1991 razglasila za ločitev od nekdanje Jugoslavije in postala samostojna in neodvisna država, leta 1992 pa je bila uradno sprejeta omenjena državna zastava.

Slovenija ima 1,988 milijona prebivalcev (december 1999). Predvsem slovenski (87,9%), madžarski (0,43%), italijanski (0,16%) in ostali (11,6%). Uradni jezik je slovenščina. Glavna religija je katolištvo.

Slovenija je zmerno razvita država s trdnimi industrijskimi in tehnološkimi temelji. Mineralni viri so revni, v glavnem vključujejo živo srebro, premog, svinec in cink. Bogata z gozdnimi in vodnimi viri je stopnja pokritosti gozdov 49,7%. V letu 2000 je bila vrednost industrijske proizvodnje 37,5% BDP, zaposleno prebivalstvo pa 337.000, kar je predstavljalo 37,8% celotnega zaposlenega prebivalstva. V industrijskem sektorju prevladujejo črna metalurgija, papirništvo, farmacija, proizvodnja pohištva, čevljarstvo in predelava hrane. Slovenija pripisuje pomen razvoju turizma. Glavna turistična območja so jadransko morje in severne Alpe, glavne turistične atrakcije pa so Triglavsko naravno območje, Blejsko jezero in Postojnska jama.

Ljubljana : Ljubljana (Ljubljana) je glavno mesto ter politično in kulturno središče Republike Slovenije. Nahaja se v zgornjem toku reke Save na severozahodu, v kotlini, obdani z gorami, je močno megleno. Zajema površino 902 kvadratnih kilometrov in ima približno 272.000 prebivalcev (1995).

Rimljani so mesto zgradili v prvem stoletju pred našim štetjem in ga poimenovali "Emorna". Njegovo sedanje ime je bilo spremenjeno v 12. stoletju. Zaradi svoje geografske lege v bližini meje sta v zgodovini nanjo največ vplivali Avstrija in Italija. Od leta 1809 do 1813 je bilo lokalno upravno središče v Franciji. Leta 1821 so v Avstriji, Rusiji, Prusiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugih državah potekale seje držav članic "Svetega zavezništva". V devetnajstem stoletju je bilo središče nacionalnega gibanja na Slovenskem. V Jugoslavijo pripadal od 1919. Leta 1895 je bil potres in škoda je bila huda. Ohranile so se le nekatere pomembne stavbe, kot so ruševine starodavnega rimskega mesta v tretjem in četrtem stoletju pred našim štetjem, bazilika svetega Nikolaja v 18. stoletju, glasbena dvorana, zgrajena leta 1702, in nekaj 17. stoletja Baročna arhitektura itd.

Ljubljana je dobro razvita v kulturnih podjetjih, tam je znana Slovenska akademija znanosti in umetnosti, njene galerije, knjižnice in nacionalni muzeji so v državi dobro znani. Univerza v Ljubljani, ustanovljena leta 1595, je dobila ime po revolucionarju in državniku 20. stoletja Edwardu Kaderju. Študentje mestnega kolidža predstavljajo 1/10 prebivalcev mesta, zato se imenuje "univerzitetno mesto". V mestu je tudi semenišče (1919) in tri likovne šole, Slovenska akademija znanosti in likovne umetnosti in Metalurški inštitut.