Švica, polno ime Švicarske konfederacije, pokriva površino 41284 kvadratnih kilometrov. Je država brez izhoda na morje, ki se nahaja v srednji Evropi, z Avstrijo in Lihtenštajnom na vzhodu, Italijo na jugu, Francijo na zahodu in Nemčijo na severu. Teren države je visok in strm, razdeljen je na tri naravne terene: gorovja Jura na severozahodu, Alpe na jugu in švicarska planota na sredini s povprečno nadmorsko višino približno 1350 metrov. Glavni reki sta Ren in Rona. Jezer je veliko, 1484 jih je, največje Ženevsko jezero (Ženevsko jezero) obsega približno 581 kvadratnih kilometrov. Zemljišče pripada severnemu zmernemu pasu, na katerega vpliva izmenjava oceanskega in celinskega podnebja, podnebje pa se močno spreminja.

V 3. stoletju našega štetja so se Alemani (germansko ljudstvo) preselili na vzhod in sever Švice, Burgundi pa na zahod in ustanovili prvo burgundsko dinastijo. V 11. stoletju mu je vladalo Sveto rimsko cesarstvo. Leta 1648 se je znebil vladavine Svetega rimskega cesarstva, razglasil neodvisnost in vodil nevtralno politiko, leta 1798 pa je Napoleon I. napadel Švico in jo spremenil v "Helvedsko republiko". Leta 1803 je Švica obnovila Konfederacijo. Leta 1815 je Dunajska konferenca Švico potrdila kot stalno nevtralno državo, leta 1848 pa je oblikovala novo ustavo in ustanovila Zvezni svet, ki je od takrat postal enotna zvezna država. V obeh svetovnih vojnah je Švica ostala nevtralna. Švica je država opazovalka Združenih narodov od leta 1948. Na referendumu marca 2002 se je 54,6% švicarskih volivcev in 12 od 23 švicarskih kantonov strinjalo z vstopom v Združene narode. 10. septembra 2002 je 57. Generalna skupščina Združenih narodov soglasno sprejela resolucijo, ki je Švicarsko konfederacijo uradno sprejela kot novo članico Združenih narodov.

Državna zastava: je kvadratna. Zastava je rdeča z belim križem na sredini. Glede izvora vzorca švicarske zastave obstajajo različna mnenja, med katerimi so štirje reprezentativni. Do leta 1848 je Švica oblikovala novo zvezno ustavo, ki je uradno določala, da je zastava rdečega in belega križa zastava Švicarske konfederacije. Bela simbolizira mir, pravičnost in svetlobo, rdeča pa zmago, srečo in navdušenje ljudi; celoten sklop vzorcev državne zastave simbolizira enotnost države. Ta državna zastava je bila spremenjena leta 1889 in je prvotni rdeče-beli križni pravokotnik spremenila v kvadrat, kar simbolizira državno diplomatsko politiko pravičnosti in nevtralnosti.

Švica ima 7.507.300 prebivalcev, od tega več kot 20% tujcev. Uradni jeziki so štirje jeziki, vključno z nemščino, francoščino, italijanščino in latinščino. Med prebivalci približno 63,7% govori nemško, 20,4% francosko, 6,5% italijansko, 0,5% latinsko romansko in 8,9% drugih jezikov. Prebivalci, ki verjamejo v katolištvo, so predstavljali 41,8%, protestanti 35,3%, druge religije 11,8%, neverniki pa 11,1%.

Švica je izjemno razvita in moderna država. Leta 2006 je njen BDP znašal 386,835 milijarde ameriških dolarjev z vrednostjo na prebivalca 51.441 ameriških dolarjev, kar je drugo mesto na svetu.

Industrija je temelj švicarskega nacionalnega gospodarstva, industrijska proizvodnja pa predstavlja približno 50% BDP. Glavni industrijski sektorji v Švici vključujejo: ure, stroje, kemijo, prehrano in druge sektorje. Švica je znana kot "kraljestvo ur". Že več kot 400 let, odkar je Ženeva leta 1587 proizvajala ure, ohranja vodilni položaj v svetovni industriji ur. V zadnjih letih se je izvoz švicarskih ur močno povečal. Industrija strojev v glavnem proizvaja tekstilne stroje in opremo za proizvodnjo električne energije. Zelo pomembni so tudi obdelovalni stroji, natančni instrumenti, števci, transportni stroji, kmetijski stroji, kemični stroji, živilski stroji in tiskarski stroji, v zadnjih letih se hitro razvija proizvodnja tiskalnikov, računalnikov, kamer in filmskih kamer. Izdelki živilske industrije so v glavnem za domače potrebe, sir, čokolada, instant kava in zgoščena hrana pa so dobro znani tudi v svetu. Tudi kemična industrija je pomemben steber švicarske industrije. Trenutno farmacevtski izdelki predstavljajo približno 2/5 izhodne vrednosti kemične industrije, zelo pomemben pa je tudi status barvil, pesticidov, balzamov in dišav na mednarodnem trgu.

Vrednost kmetijske proizvodnje predstavlja približno 4% BDP Švice, zaposlovanje v kmetijstvu pa približno 6,6% celotne zaposlenosti države. Švicarska vlada že dolgo pripisuje velik pomen razvoju kmetijske proizvodnje. Dolgoročno izvajanje subvencijskih politik za kmetijstvo, kot so dodeljevanje subvencij, zagotavljanje posebnih subvencij za gorska območja in subvencioniranje cen za glavne kmetijske proizvode; omejevanje in zmanjšanje uvoza zelenjave in sadja; zagotavljanje brezobrestnih posojil kmetom; podpora kmetijski mehanizaciji in specializaciji; krepitev Kmetijske znanstvene raziskave in tehnično usposabljanje.

Švica ima dobro razvito turistično industrijo in se pričakuje nadaljnji razvoj. Švica je svetovno finančno središče, bančništvo in zavarovalništvo pa sta največji sektorju. Turistična panoga je dolgoročno ohranila stabilen in močan razvojni zagon in zagotovila trg za razvoj turističnih panog.

Bern: Bern v nemščini pomeni "medved". Je glavno mesto Švice in glavno mesto kantona Bern, ki se nahaja na osrednjem zahodu Švice. Reka Aare deli mesto na dve polovici, staro mesto na Zahodnem bregu in novo mesto na vzhodnem bregu, sedem širokih mostov čez reko Aare pa povezuje staro mesto in novo mesto. Bern ima blago in vlažno podnebje, pozimi toplo in poleti hladno.

Bern je slavno mesto z 800-letno zgodovino. Ob ustanovitvi mesta leta 1191 je bilo to vojaško mesto. Leta 1218 je postal svobodno mesto. Leta 1339 se je osamosvojila od Nemčije in se leta 1353 pridružila Švicarski konfederaciji kot samostojni kanton. Leta 1848 je postala prestolnica Švicarske konfederacije.

Staro mestno jedro Berna še vedno ohranja svoj nedotaknjen srednjeveški arhitekturni slog in ga je UNESCO uvrstil na "Seznam svetovne kulturne dediščine". V mestu so vodnjaki različnih oblik, sprehajalne poti z arkadami in visoki stolpi vsestranski in fascinantni. Trg pred mestno hišo je najbolje ohranjen srednjeveški trg. Med številnimi spomeniki v Bernu sta zvonik in katedrala edinstvena. Poleg tega ima Bern leta 1492 zgrajeno cerkev Niederger in stavbo zvezne vlade v obliki renesančne palače, zgrajeno med 1852 in 1857.

Slavna univerza v Bernu je bila ustanovljena leta 1834. Nacionalna knjižnica, občinska knjižnica in univerzitetna knjižnica v Bernu so zbrale veliko število dragocenih rokopisov in redkih knjig. Poleg tega so v mestu muzeji zgodovine, narave, umetnosti in orožja. Tu so tudi sedeži mednarodnih organizacij, kot so Svetovna poštna zveza, Mednarodna zveza za telekomunikacije, Mednarodna železniška zveza in Mednarodna zveza za avtorske pravice.

Bern je znan tudi kot "prestolnica ur". Poleg proizvodnje ur obstajajo še predelava čokolade, stroji, instrumenti, tekstilna, kemična in druge industrije. Poleg tega obstajajo železniške proge, ki povezujejo Zürich in Ženevo, kot distribucijsko središče za švicarske kmetijske proizvode in železniško prometno vozlišče. Poleti ima letališče Belpmoos 9,6 kilometra jugovzhodno od Berna redne lete do Züricha.

Ženeva: Ženeva (Ženeva) se nahaja na slikovitem jezeru Leman, na južni, vzhodni in zahodni strani meji na Francijo. Že od antičnih časov je bila bojišče vojaških strategov. Iz zemljevida štrli Ženeva s ozemlja Švice, najožji kraj na sredini je le 4 kilometre, zemljišče si marsikje deli s Francijo, Franciji pripada tudi polovica mednarodnega letališča Kvantland. Skozi mesto teče mirna reka Rhone, na sotočju jezera in reke pa več mostov povezuje staro mesto in novo mesto na severnem in južnem bregu. Prebivalcev je 200.000. Najnižja temperatura v januarju je -1 ℃, najvišja temperatura v juliju pa 26 ℃. V Ženevi je pogosta francoščina, zelo priljubljena pa je tudi angleščina.

Ženeva je mednarodno mesto. Nekateri so se šalili, da "Ženeva ne pripada Švici." Glavni razlog je v tem, da obstajajo koncentrirane mednarodne organizacije, kot sta sedež Združenih narodov v Ženevi in ​​Mednarodni Rdeči križ; tu se zbirajo turisti z vsega sveta; da bi nadomestili pomanjkanje delovne sile, tukaj prihaja veliko ljudi iz sredozemskih držav. Drugi razlog je ta, da je v zgodovini Ženeva od kalvinske reformacije postala zatočišče za tiste, ki nasprotujejo staremu sistemu. Rousseau se je rodil med Ženevci, ki so bili zelo strpni do inovativnih idej, Voltaire, Byron in Lenin pa so v Ženevo prišli tudi v iskanju mirnega okolja. Lahko rečemo, da se je to mednarodno mesto rodilo v več kot 500 letih.

Preproste in elegantne zgradbe v starem mestnem jedru na gričih so v ostrem nasprotju s sodobnimi zgradbami v novem mestu, kar jasno odraža veličasten razvoj tega srednjeveškega starega mestnega jedra v sodobno mednarodno mesto. Umazane s kamenčki ulice v starem mestu se raztezajo ozko in ukrivljeno proti sprednji strani, kot da bi tiho iztegnjene roke vodile v stoletje pravljic. V senci zelenih dreves je utripajoča evropska arhitektura preprosta in slovesna. Trgovine s starinami so obešene z rumenimi in zelenimi krožnimi tablami na obeh straneh ulice, mesto na Lemanskem jezeru je novo mesto v Ženevi. Poslovni in stanovanjski predeli v središču mesta so urejeni in prostorni, z razumno postavitvijo. V povsod parku, visokih starih drevesih, tiho in lepo. Ne glede na to, ali ste v starem ali novem mestu, ali v predmestju ali na turističnem kraju, vas čaka čudovito mesto, polno cvetja in čudovite pokrajine.

Ženeva je tudi kulturno in umetniško središče z več kot desetimi muzeji in razstavnimi dvoranami. Najbolj znan med njimi je Umetnostno-zgodovinski muzej na južnem koncu starega mestnega jedra. V muzeju so razstavljene kulturne relikvije, orožje, obrt, starodavne slike in portreti številnih zgodovinskih zvezd, kot so humanist Rousseau, vodja verske reforme iz 16. stoletja in renesančni predstavnik Calvin. Arheološka odkritja v prvem nadstropju prikazujejo razvoj civilizacije od prazgodovine do sodobnosti, v drugem nadstropju pa prevladujejo slike in druge likovne umetnosti ter okraski. Najbolj dragocen del je oltarna slika Konrada Witza za ženevsko katedralo leta 1444 z naslovom "Čudež ribolova".

Najbolj znana zgradba v Ženevi je Palais des Nations, ki ima sedež Združenih narodov v Ženevi. Nahaja se v parku Ariane na desnem bregu Ženevskega jezera in obsega 326.000 kvadratnih metrov. Dekoracija stavbe povsod odraža značilnosti "Worldwide". Zunanjost ulice je narejena iz italijanskega apna, apnenca reke Rhone in gora Jura, notranjost je iz marmorja iz Francije, Italije in Švedske, rjave konopljine preproge na tleh pa so iz Filipinov. Države članice so podarile različne okraske in opremo. Najbolj vpadljive so slike, ki jih je opisal slavni španski slikar Pause Maria Sete, ki je osvojil vojno in hvalil mir. Armilarna krogla, ki so jo ZDA predstavile v spomin na predsednika Woodrowa Wilsona Spomenik za osvojitev vesolja je nekdanja Sovjetska zveza podarila v spomin na svoje dosežke na področju vesoljske tehnologije. Obstajajo tudi skulpture, ki jih je Dwinner-Sands ustvaril v počastitev mednarodnega leta otrok in borovcev, čempresov in drugih lepih dreves, ki so jih podarile države članice.

Lozana: Lozana (Lozana) se nahaja na jugozahodu Švice, na severni obali Ženevskega jezera in južno od gorovja Jura, je znana turistična atrakcija in zdravilišče. Lozana je bila zgrajena v 4. stoletju, leta 1803 pa je postala prestolnica Vauda (Wat). Mesto je obdano z gorami in jezeri, reka Furlong in Loof pa skozi urbano območje delita mesto na tri dele. Mesto ima čudovite pokrajine in tu so živeli številni znani evropski pisatelji, kot so Byron, Rousseau, Hugo in Dickens, zato je Lozana znana tudi kot "Mednarodno kulturno mesto".

Med znane starodavne zgradbe v Lozani spadajo gotska katoliška katedrala, ki je bila zgrajena v 12. stoletju in je znana kot najbolj izvrstna stavba v Švici, ter stolp katoliške palače, ki je bil dokončan v 14. stoletju in delno spremenjen v muzej. , Protestantsko teološko semenišče, ustanovljeno leta 1537, je pozneje postalo središče za preučevanje naukov francoskega verskega reformatorja Calvina in je zdaj postalo Univerza v Lozani, celovita visokošolska ustanova. Poleg tega je tu še hotelska šola Lausanne, prva hotelska šola na svetu, ustanovljena leta 1893. V predmestju so na gradu Chiron, zgrajenem v začetku 14. stoletja, starodavne ruševine, kot so skladišča orožja, stolpi z urami in viseči mostovi.

Lausanne se nahaja na premožnem kmetijskem območju z razvito trgovino in trgovino, zlasti pa je znana vinarska industrija. Tu je sedež Mednarodnega olimpijskega komiteja in Evropskega centra za raziskovanje raka. Tu potekajo tudi številne mednarodne konference. Po odprtju predora Simplon leta 1906 je Lausanne postala obvezen prehod iz Pariza v Franciji v Milano v Italijo in Ženevo v Bern. Danes je Lozana postala pomembno železniško vozlišče in letališka postaja.