Kamerun, polno ime Republike Kamerun, pokriva približno 476.000 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v osrednji in zahodni Afriki, meji na Gvinejski zaliv na jugozahodu, ekvator na jugu in južni rob puščave Sahara na severu. Na severu meji na Nigerijo, na jugu z Gabonom, Kongom (Brazzaville) in Ekvatorialno Gvinejo ter na zahodu s Čadom in Srednjo Afriko. V državi živi približno 200 etničnih skupin in 3 glavne religije. Uradna jezika sta francoščina in angleščina. Yaoundé, politična prestolnica, ima 1,1 milijona prebivalcev; Douala, ekonomska prestolnica, je največje pristanišče in trgovsko središče z več kot 2 milijonoma prebivalcev.

Večina območij na tem ozemlju je planota, ravnice pa zasedajo le 12% države. Jugozahodna obala je ravnina, dolga od severa proti jugu; jugovzhod je nizka planota Kameruna z velikimi močvirji in mokrišči; severna ravnica Benue River-Chad s povprečno nadmorsko višino 300-500 metrov; osrednja planota Adamawa je jedro Srednjeafriške planote Delno je povprečna nadmorska višina približno 1000 metrov; osrednji in zahodni Kamerun so vulkanske gore z več stožci, običajno na višini 2000 metrov. Kamerunski vulkan blizu morja je 4.070 metrov nad morjem in je najvišji vrh države in zahodne Afrike. Reka Sana je poleg reke Niang, reke Logon, reke Benue in tako naprej največja. Zahodne obalne in južne regije imajo tipično ekvatorialno podnebje v deževnem gozdu, ki je skozi vse leto vroče in vlažno, na severu pa prehaja v tropsko travišče. Letna količina padavin ob zahodnem vznožju kamerunskega vulkana je 10.000 milimetrov, kar je eno najbolj deževnih območij na svetu. Kamerun ni samo čudovit in bogat s turističnimi viri, temveč ima tudi veliko etničnih skupin in očarljivo človeško pokrajino, zgosti različne oblike tal, podnebne tipe in kulturne značilnosti afriške celine, znan pa je tudi kot "mini Afrika".

Obala je dolga 360 kilometrov. Zahodna obalna in južna regija imata ekvatorialno deževno gozdno podnebje, severni del pa tropsko travnato podnebje. Letna povprečna temperatura je 24-28 ℃.

Država je razdeljena na 10 provinc (severna provinca, severna provinca, provinca Adamawa, vzhodna provinca, centralna provinca, južna provinca, obalna provinca, zahodna provinca, jugozahodna provinca, severozahodna provinca), 58 Države, 268 okrožij, 54 okrožij.

Od 5. stoletja našega štetja so na tem ozemlju nastala nekatera plemenska kraljestva in države plemenskih zvez. Portugalci so napadli leta 1472, v 16. stoletju pa so zaporedoma napadali Nizozemci, Britanci, Francozi, Nemci in drugi kolonisti. Leta 1884 je Nemčija prisilila kralja Doualo na zahodni obali Kameruna, da je podpisal "zaščitno pogodbo". Regija je postala nemška "država zaščitnica", ki je leta 1902 priključila celotno ozemlje Kameruna. Med prvo svetovno vojno so britanske in francoske čete ločeno zasedle Kamerun. Leta 1919 je bil Kamerun razdeljen na dve regiji, vzhodno regijo je zasedla Francija, zahodno regijo pa Velika Britanija. Leta 1922 je Liga narodov predala Vzhodni Kamerun in Zahodni Kamerun Britaniji in Franciji za "mandatno vladavino". Leta 1946 se je Generalna skupščina Združenih narodov odločila, da vzhodni in zahodni Kasas postavi pod skrbništvo Velike Britanije in Francije. 1. januarja 1960 je Vzhodni Kamerun (francoska skrbniška cona) razglasil svojo neodvisnost in država je bila imenovana Republika Kamerun. Ahijo je postal predsednik. Februarja 1961 so na severu in jugu kamerunskega skrbniškega območja potekali referendumi, sever je bil 1. junija združen z Nigerijo, jug pa 1. oktobra z Republiko Kamerun, da je nastala Zvezna republika Kamerun. Maja 1972 je bil zvezni sistem ukinjen in ustanovljena centralizirana Združena republika Kamerun. Leta 1984 je bila spremenjena v Republiko Kamerun. Ahiqiao je odstopil novembra 1982. Paul Biya je uspel kot predsednik. Januarja 1984 se je država preimenovala v Republiko Kamerun. Pridružil se Commonwealtha 1. novembra 1995.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Od leve proti desni je sestavljen iz treh vzporednih in enakih navpičnih pravokotnikov, zelenega, rdečega in rumenega, z rumeno petokrako zvezdo na sredini rdečega dela. Zelena simbolizira tropske rastline južnega ekvatorialnega deževnega gozda in simbolizira tudi upanje ljudi na srečno prihodnost; rumena simbolizira severna travišča in mineralne surovine ter simbolizira sončni sijaj, ki ljudem prinaša srečo; rdeča simbolizira moč enotnosti in enotnosti. Petokraka zvezda simbolizira enotnost države.

Skupno prebivalstvo Kameruna je 16,32 milijona (2005). Obstaja več kot 200 etničnih skupin, med njimi Fulbe, Bamilek, Equator Bantu, pigmej, severozahod Bantu itd. Ustrezno je po vsej državi več kot 200 etničnih jezikov, od katerih noben nima napisanih znakov. Uradna jezika sta francoščina in angleščina. Glavni nacionalni jeziki so Fulani, Yaoundé, Douala in Bamelek, ki nimajo pisav. Fulbe in nekatera zahodna plemena verjamejo v islam (približno 20% prebivalstva države); južna in obalna območja verjamejo v katolištvo in protestantizem (35%); celinska in oddaljena območja še vedno verjamejo v fetišizem (45%).

Kamerun ima odlično geografsko lego in naravne danosti ter bogate vire. Ker se razprostira na dveh podnebnih pasovih ekvatorialnega deževnega gozda in tropskih travišč, so temperaturne in padavinske razmere zelo primerne za razvoj kmetijstva, s hrano pa je več kot samozadostna. Zato je Kamerun znan kot "osrednjeafriška kašča".

Kamerunska gozdna površina obsega več kot 22 milijonov hektarjev, kar predstavlja približno 42% celotne površine države. Les je drugi največji devizni dohodek v Kamerunu. Kamerun je bogat s hidravličnimi viri, razpoložljivi hidravlični viri pa predstavljajo 3% svetovnih hidravličnih virov. Tu so tudi bogati rudni viri. Obstaja več kot 30 vrst dokazanih podzemnih nahajališč mineralov, predvsem boksita, rutila, kobalta in niklja. Poleg tega obstajajo zlato, diamanti, marmor, apnenec, sljuda itd.

Kamerun je blagoslovljen z edinstvenimi turističnimi viri, vključno z očarljivimi plažami, gostimi deviškimi gozdovi ter bistrimi jezeri in rekami. Po vsej državi je 381 turističnih znamenitosti in 45 zavarovanih območij različnih vrst.Glavne turistične točke vključujejo naravne živalske vrtove, kot so Benue, Waza in Bubaengida. V zadnjih letih vsako leto v Kamerun prihaja več sto tisoč tujih turistov.

Kmetijstvo in živinoreja sta glavna stebra kamerunskega nacionalnega gospodarstva. Tudi industrija ima določene temelje in obseg, njena stopnja industrializacije pa se uvršča na vrh v podsaharski Afriki. V zadnjih letih je kamerunsko gospodarstvo vztrajno raslo. Leta 2005 je BDP na prebivalca dosegel 952,3 ameriških dolarjev.

Yaoundé: Glavno mesto Kameruna Yaounde (Yaounde) se nahaja v gričevnatem območju južno od osrednje planote Kameruna, približno 200 kilometrov zahodno od pristanišča Douala na atlantski obali. Reki Sanaga in Niang vijugata po njenih straneh. Yaounde ima dolgo zgodovino in je bila prvotno majhna vas, v kateri je živelo avtohtono pleme Ewando. Yaoundé se je razvil iz izgovorjave ewando. Arheologi so v bližnji grobnici odkrili serijo starodavne keramike z vzorci sekire in palmovih zrn iz leta 1100 pred našim štetjem. Mesto Yaoundé je bilo zgrajeno leta 1880. Leta 1889 je Nemčija napadla Kamerun in tu zgradila prvo vojaško postojanko. Leta 1907 so Nemci tukaj ustanovili upravne ustanove in mesto je začelo nastajati. Po osamosvojitvi Kameruna leta 1960 je bil Yaoundé imenovan za glavno mesto.

Kulturna palača, ki ji pomaga Kitajska, je ena večjih stavb v mestu. Palača kulture stoji na vrhu gore Chinga in je znana kot "Cvet prijateljstva". Na drugem hribu v severozahodnem kotu palače kulture je nova predsedniška palača. Stavbi se v daljavi spogledujeta in postajata znani znamenitosti. "Ženska tržnica" v mestu je okrogla petnadstropna stavba. Večina prodajalcev je poimenovana po ženskah. Pokriva površino 12.000 kvadratnih metrov. V stavbi je od jutra do večera 390 trgovin. Gneča. Obnovljen je bil na kaotičnem starem trgu, kjer ga morajo obiskati gospodinje in pomembno turistično mesto za turiste.