Ciper, polno ime Republike Ciper, zavzema površino 9251 kvadratnih kilometrov. Nahaja se v severovzhodnem delu Sredozemskega morja in je središče pomorskega prometa v Aziji, Afriki in Evropi ter tretji največji otok v Sredozemskem morju. Od Turčije na severu je 40 kilometrov, od Sirije na vzhodu 96,55 kilometra, od delte Nila v Egiptu na jugu pa 402,3 kilometra. Obala je dolga 782 kilometrov. Sever je dolga in ozka gora Kyrenia, sredina je ravnica Mesoria, jugozahod pa gore Trudos. Najvišji vrh, Olimp, je 1950,7 metra nad morjem. Najdaljša reka je reka Padias. Spada v subtropsko sredozemsko podnebje s suhimi in vročimi poletji ter toplimi in vlažnimi zimami.

Država je razdeljena na šest upravnih regij: Nikozija, Limassol, Famagusta, Larnaka, Pafos, Kirenija. Večino Kirenije in Famaguste ter del Nikozije nadzorujejo Turki.

Leta 1500 pred našim štetjem so se Grki preselili na otok. Od 709 do 525 pred našim štetjem so ga zaporedoma osvajali Asirci, Egipčani in Perzijci. V njem so že od 58. leta pred našim štetjem 400 let vladali stari Rimljani. V bizantinsko ozemlje je bil vključen leta 395 našega štetja. Od 1571 do 1878 je vladalo Otomansko cesarstvo. Od leta 1878 do 1960 so jo nadzorovali Britanci, leta 1925 pa je postala britanska "neposredna kolonija". Srbija je 19. februarja 1959 z Britanijo, Grčijo in Turčijo podpisala "sporazum med Zürichom in Londonom", ki je vzpostavil osnovno strukturo države po osamosvojitvi Srbije in porazdelitvi moči med obema etničnima skupinama, ter podpisala "pogodbo o garanciji" z Veliko Britanijo, Grčijo in Turčijo. Tri države zagotavljajo neodvisnost, ozemeljsko celovitost in varnost Srbije; z Grčijo in Turčijo je bila sklenjena "zavezniška pogodba", ki določa, da imata Grčija in Turčija pravico do namestitve vojaških sil v Srbiji. Neodvisnost je bila razglašena 16. avgusta 1960 in ustanovljena je bila Republika Ciper. Leta 1961 se je pridružil Commonwealthu. Po osamosvojitvi je bilo med grškimi in turškimi plemeni veliko krvoprolij. Po letu 1974 so se Turki preselili na sever, v letih 1975 in 1983 pa so napovedali ustanovitev "turške države Ciper" in "turške republike Severni Ciper", kar je razdelilo obe etnični skupini.

Državna zastava: je pravokotna, razmerje med dolžino in širino je približno 5: 3. Na tleh z belo zastavo je narisan rumen obris ozemlja države, pod njim pa sta dve zeleni vejici oljk. Bela simbolizira čistost in upanje; rumena predstavlja bogate mineralne surovine, ker "Ciper" v grščini pomeni "baker" in je znana po proizvodnji bakra; oljčna veja predstavlja mir in simbolizira mir dveh večjih držav v Grčiji in Turčiji Duh hrepenenja in sodelovanja.

Ciper ima 837.300 prebivalcev (uradna ocena leta 2004). Med njimi so bili Grki 77,8%, Turki 10,5%, nekaj Armencev, Latincev in Maronitov. Glavna jezika sta grščina in turščina, splošno angleščina. Grki verjamejo v pravoslavno cerkev, Turki pa v islam.

Na Cipru v mineralnih nahajališčih prevladuje baker, drugi pa železov sulfid, sol, azbest, mavec, marmor, les in zemeljski anorganski pigmenti. V zadnjih letih so mineralni viri skoraj izčrpani, obseg rudarjenja pa iz leta v leto upada. Gozdna površina je 1.735 kvadratnih kilometrov. Vodni viri so slabi in zgrajenih je 6 velikih jezov s skupno kapaciteto skladiščenja vode 190 milijonov kubičnih metrov. Predelovalna in predelovalna industrija zavzema pomemben položaj v nacionalnem gospodarstvu. Med glavne industrijske sektorje spadajo živilska predelava, tekstil, usnjeni izdelki, kemični izdelki in nekatere lahke industrije. Težke industrije v bistvu ni. Turistična industrija se hitro razvija, glavna turistična mesta pa vključujejo Pafos, Limassol, Larnako itd.

Nikozija: Glavno mesto Cipra, Nikozija (Nikozija), leži sredi ravnice Mesoria na otoku Ciper, ki meji na reko Padias in severno od gorovja Kyrenia, ki prečka severno obalo otoka. Na jugozahodu je obrnjena proti zeleni gori Trudos, približno 150 metrov nad morjem. Pokriva površino 50,5 kvadratnih kilometrov (vključno s primestnimi območji) in ima 363.000 prebivalcev (od tega 273.000 v grških okrožjih in 90.000 na tleh).

Več kot 200 let pred našim štetjem se je Nikozija imenovala "Lydra", ki se nahaja na jugozahodu današnje Nikozije in je bila pomembno mesto-država na starem Cipru. Nikozija se je postopoma oblikovala in gradila na osnovi Lidre. So doživeli Bizantince (330-1191 n. Št.), Kralje Luxignan (1192-1489 n. Št.), Benečane (1489-1571 n. Št.), Turke (1571-1878 n. Št.) In Britance (1878) -1960).

Od konca 10. stoletja je bila Nikozija glavno mesto otoške države že skoraj 1000 let. Arhitektura mesta ima tako vzhodni kot zahodni slog, kar jasno odraža zgodovinske spremembe in vpliv vzhoda in zahoda. Mesto je osredotočeno na staro mesto znotraj obzidja Benetk, seva v okolico in se postopoma širi v novo mesto. Ulica Lidra v starem mestu je najbolj uspešno območje v Nikoziji. Potem ko so Benečani leta 1489 zasedli otok, so v središču mesta zgradili krožno steno in 11 bunkerjev v obliki srca, ki so še vedno nedotaknjeni. Mošeja Selimiye, ki se nahaja v središču mestnega obzidja, je bila prvotno gotska katedrala sv. Sofije, ki se je začela leta 1209 in je bila dokončana leta 1235. Po vdoru Turkov leta 1570 sta bila dodana dva minareta in naslednje leto je bila uradno preurejena v mošejo. Leta 1954 so jo v spomin na sultana Selimiyeja, ki je osvojil Ciper, uradno preimenovali v mošejo Selimiye. Nadškofova palača in cerkev sv. Janeza, zgrajena med križarskimi vojnami, sta tipični grški pravoslavni cerkvi v mestu, zdaj pa sta bili uporabljeni kot poslovne stavbe za oddelek za raziskovanje otoške kulture. Poleg tega je nekaj zgradb iz bizantinskega obdobja (330–1191), ki so prav tako precej značilne. V majhnih uličicah mestnega jedra se zaradi tradicionalnih rokodelskih izdelkov in trgovin z usnjem na pločnikih nabere veliko blaga. Preobrati so kot labirint. Sprehod po njih je kot vrnitev v srednjeveško mesto. Znameniti ciprski muzej prav tako zbira in prikazuje različne kulturne relikvije od neolitika do rimskega obdobja.

Novo urbano območje, ki se razteza od starega mestnega jedra do okolice, je še en prizor: tu so široke ulice, čist in živahen videz mesta, križne ceste, neskončen promet; razvito telekomunikacijsko podjetje, nov dizajn, razkošna dekoracija Hoteli in poslovne stavbe v Pekingu privabljajo veliko domačih in tujih turistov ter investitorjev.