Kazahstan, polno ime Republike Kazahstan, ima površino 2.724.900 kvadratnih kilometrov. Je država brez izhoda na morje v Srednji Aziji, na zahodu meji na Kaspijsko morje, na jugovzhodu Kitajsko, na severu Rusijo in na jugu Uzbekistan, Turkmenistan in Kirgizijo. Večina je ravnin in nižin. Vzhod in jugovzhod sta pogorje Altaj in gorovje Tianshan; ravnice so večinoma razširjene na zahodu, severu in jugozahodu; osrednji del so kazahstanske hribe. Puščave in polpuščave zasedajo 60% ozemlja. Glavne reke so reka Irtiš, reka Syr in reka Yili. Obstaja veliko jezer, približno 48.000, med katerimi so večja Kaspijsko morje, Aralsko morje, jezero Balkhash in Jaisangpo. Na območju 2.070 kvadratnih kilometrov je kar 1.500 ledenikov. Ima močno sušno celinsko podnebje, z vročimi in suhimi poletji ter hladnimi zimami z malo snega. Povprečna temperatura v januarju je od -19 ℃ do -4 ℃, povprečna temperatura v juliju pa od 19 ℃ do 26 ℃. Absolutna najvišja in najnižja temperatura sta 45 ℃ oziroma -45 ℃, najvišja temperatura v puščavi pa je lahko tudi do 70 ℃. Letna količina padavin je manj kot 100 mm na puščavskih območjih, 300–400 mm na severu in 1000–2000 mm na gorskih območjih.

Država je razdeljena na 14 držav, in sicer: Severni Kazahstan, Kostanaj, Pavlodar, Akmola, Zahodni Kazahstan, Vzhodni Kazahstan, Atyrau, Aktobe, Karaganda, Mangystau, Kyzylorda, Zhambyl, Almaty, Južni Kazahstan. Neposredno pod centralno vlado sta tudi dve občini, in sicer: Almaty in Astana.

Turški kanat je bil ustanovljen od sredine 6. stoletja do 8. stoletja. Od 9. do 12. stoletja sta bila zgrajena narod Oguz in harski kanat. Khitan in mongolski Tatari so napadli od 11. do 13. stoletja. Kazahstanski kanat je bil ustanovljen konec 15. stoletja, razdeljen na velike, srednje in majhne račune. Kazahstansko pleme je bilo v bistvu oblikovano v začetku 16. stoletja. V tridesetih in štiridesetih letih sta se mali in srednji račun združila v Rusijo. Sovjetska oblast je bila vzpostavljena novembra 1917. 26. avgusta 1920 je bila ustanovljena Kirgiška avtonomna sovjetska socialistična republika, ki je pripadala Ruski federaciji. 19. aprila 1925 se je preimenovala v Kazahstansko avtonomno sovjetsko socialistično republiko. 5. decembra 1936 je bila imenovana Kazahstanska sovjetska socialistična republika, hkrati pa se je pridružila Sovjetski zvezi in postala članica Sovjetske zveze. 10. decembra 1991 se je preimenovala v Republiko Kazahstan, 16. decembra istega leta pa je bil sprejet "zakon o državni neodvisnosti Kazahstana", s katerim je bila uradno razglašena neodvisnost in 21. maja se je pridružila Skupnosti neodvisnih držav.

Državna zastava: vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 2: 1. Zemlja zastave je svetlo modra, na sredini površine zastave je zlato sonce in pod njo pluje orel. Na strani droga je navpična navpična črta, ki je tradicionalni kazahstanski zlati vzorec. Svetlo modra je tradicionalna barva, ki jo ljubijo Kazahstanci; vzorci in vzorci so pogosto vidni na preprogah in kostumih kazahstanskega naroda ter kažejo modrost in modrost Kazahstancev. Zlato sonce simbolizira svetlobo in toploto, orel pa hrabrost. Kazahstan je to zastavo sprejel po neodvisnosti decembra 1991.

Kazahstan ima 15,21 milijona prebivalcev (2005). Kazahstan je večetnična država, ki jo sestavlja 131 narodnostnih skupin, večinoma Kazahstanka (53%), ruska (30%), germanska, ukrajinska, uzbeška, ujgurska in tatarska. Večina prebivalcev poleg vzhodnih pravoslavcev, krščanstva in budizma verjame tudi v islam. Kazahstanščina je nacionalni jezik, ruščina pa uradni jezik, ki se uporablja v državnih agencijah in agencijah lokalne uprave ter v kazahstanskem jeziku.

V gospodarstvu Kazahstana prevladujejo nafta, zemeljski plin, rudarstvo, premog in kmetijstvo. V naravnih virih je več kot 90 dokazanih nahajališč mineralov. Zaloge volframa zasedajo prvo mesto na svetu. Obstajajo tudi bogate zaloge železa, premoga, nafte in zemeljskega plina. 21,7 milijona hektarjev gozda in pogozdovanja. Viri površinske vode so 53 milijard kubičnih metrov. Obstaja več kot 7600 jezer in rezervoarjev. Glavne turistične znamenitosti vključujejo alpsko alpsko smučišče, jezero Balkhash in starodavno mesto Turkistan.

Almaty : Alma-ata je turistično mesto z edinstveno pokrajino, ki se nahaja na jugovzhodu Kazahstana in severnem vznožju gorovja Tianshan. Gričevnato območje ob vznožju gore (na Kitajskem imenovano gora Wai Yili) je s treh strani obdano z gorami. Pokriva površino 190 kvadratnih kilometrov in je nadmorske višine 700-900 metrov. Znan je po proizvodnji jabolk, Almaty v japonskem pomeni Apple City. Večina prebivalcev so Rusi, sledijo jim etnične skupine, kot so Kazahstanci, Ukrajinci, Tatarji in Ujgurji. Prebivalcev je 1,14 milijona.

Almaty ima dolgo zgodovino in tu je potekala Svilena pot od starodavne Kitajske do Srednje Azije. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1854 in je leta 1867 postalo upravno središče turkestanskega podkralja. Sovjetska oblast je bila ustanovljena leta 1918 in je postala prestolnica Kazahstanske sovjetske socialistične republike leta 1929. Po razpadu Sovjetske zveze decembra 1991 je postala glavno mesto neodvisne Republike Kazahstan.

Almaty je bil železnici odprt leta 1930 in se od takrat hitro razvija. V predelovalni industriji strojev, razviti med drugo svetovno vojno, sta bili velik delež živilska in lahka industrija. Po letih razvoja in gradnje je Almaty postal moderno mesto. Razporeditev urbanega območja je urejena, polna zelenja, širokih in ravnih bulvarjev ter številnih parkov in sadovnjakov, eno najlepših mest v Srednji Aziji.

Obrobje Almatyja je mirna pokrajina Northlanda. Gore so valovite, veličastni Tianshan je zasnežen, sneg na vrhovih pa se ne spreminja vse leto.Najvišji vrh Komsomolsk je postavljen proti modrem nebu in belim oblakom, s srebrno svetlobo in čudovito. Z avtom se odpeljite iz mesta po vijugasti gorski avtocesti, po poti, visokogorja in tekoče vode, slikovite pokrajine. V tej dolini, 20 kilometrov oddaljeni od mesta, so turisti potopljeni v naravne lepote in se zadržujejo.