Azerbajdžan, polno ime Azerbajdžanske republike, se nahaja v vzhodnem delu Zakavkazja na stičišču Azije in Evrope na 86.600 kvadratnih kilometrih. Na vzhodu meji na Kaspijsko morje, na jugu z Iranom in Turčijo, na severu z Rusijo ter na zahodu z Gruzijo in Armenijo. Avtonomna republika Nahičevan in avtonomna regija Gorski Karabah, ki se nahajata v porečju Central Arras, med Armenijo in Iranom, sta enklavi v Armeniji. Več kot 50% celotnega azerbajdžanskega ozemlja je gorskega, na severu so velike Kavkaske gore, na jugu Mali Kavkaz in vmes porečje Kulinke. Jugozahod je Srednja Araksinska kotlina, sever pa obkrožajo gore Dalalapuyaz in Zangezulski. Na jugovzhodu so gore Tares. Glavni reki sta Kura in Aras. Podnebje je raznoliko.

V 3. do 10. stoletju našega štetja sta mu vladala Iran in arabski kalifat. V 9. do 16. stoletju so bile fevdalne države, kot je Širfan. Azerbajdžanski narod je bil v bistvu oblikovan v 11.-13. Stoletju. V 11. do 14. stoletju so nanjo napadli Turki-Seldžuki, mongolski Tatari in Timuridi. Od 16. do 18. stoletja mu je vladala iranska dinastija Safavid. V letih 1813 in 1928 je bil severni Azerbajdžan vključen v Rusijo (provinca Baku, provinca Elizabeth Bol). Napovedal ustanovitev Azerbajdžanske sovjetske socialistične republike 28. aprila 1920, pridružil se je Zakavkazski Sovjetski federativni socialistični republiki 12. marca 1922, pridružil se je Sovjetski zvezi kot član federacije 30. decembra istega leta in postal član Sovjetske zveze 5. decembra 1936 Republika članica neposredno pod Sovjetsko zvezo. 6. februarja 1991 se je država preimenovala v Azerbajdžansko republiko. 30. avgusta istega leta je vrhovni sovjet Azerbajdžana sprejel deklaracijo o neodvisnosti, s katero je formalno razglasil neodvisnost in ustanovil Azerbajdžansko republiko.

Državna zastava: Je vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 2: 1. Sestavljen je iz treh vzporednih vodoravnih pravokotnikov, ki so od zgoraj navzdol povezani s svetlo modro, rdečo in zeleno. Na sredini rdečega dela je polmesec in osemkraka zvezda, luna in zvezde pa so bele. Azerbajdžan je postal republika nekdanje Sovjetske zveze leta 1936. Kasneje je bila sprejeta državna zastava z rdečo zastavo s petokrako, zvezdico in kladivom, spodnji del zastave pa je imel široko modro obrobo. Avgusta 1990 je bila razglašena neodvisnost, 5. februarja 1991 pa je bila obnovljena državna zastava, sprejeta pred letom 1936, to je že omenjena trobarvna zastava.

Prebivalstvo Azerbajdžana je 8.436 milijonov (1. januarja 2006). Skupno obstaja 43 etničnih skupin, od tega 90,6% Azerbajdžanov, 2,2% Rezgenov, 1,8% Rusov, 1,5% Armencev in 1,0% Talysh. Uradni jezik je azerbajdžanski, ki spada v družino turških jezikov. Večina prebivalcev tekoče govori rusko. Verjamem predvsem v islam.

V Azerbajdžanu prevladuje težka industrija, medtem ko je lahka industrija nerazvita. Naravnih virov je največ v nafti in zemeljskem plinu. Naftno predelovalna industrija je glavni industrijski sektor države. Drugo le za Rusijo in drugo mesto v republikah nekdanje Sovjetske zveze. Druge panoge vključujejo petrokemijo, strojno proizvodnjo, barvno metalurgijo, lahko industrijo in živilsko predelovalno industrijo. Strojna industrija v glavnem proizvaja opremo za črpanje nafte in plina. V kmetijstvu prevladujejo gotovinski pridelki, še posebej pomemben je bombaž; določen delež predstavlja tudi tobak, zelenjava, žita, čaj in grozdje. V reji živali prevladujejo meso in volna ter meso in mleko. Prevoz je odvisen predvsem od železnice. Glavno pristanišče je Baku.

Baku: Baku je glavno mesto Azerbajdžana in nacionalno gospodarsko in kulturno središče. Največje pristanišče v Kaspijskem morju. Nahaja se na jugu otoka Apsheronmi, je središče naftne industrije in je znano kot "mesto nafte". Je tudi največje mesto v nekdanjem sovjetskem Zakavkazju. Baku sestavlja 10 upravnih okrožij in 46 mest na površini 2200 kvadratnih kilometrov. Prebivalcev je 1,8288 milijona. Povprečna januarska temperatura je 4 ℃, povprečna temperatura v juliju pa 27,3 ℃.

V 18. stoletju je bil Baku glavno mesto Bakujskega kanata. Industrijska proizvodnja nafte se je začela v sedemdesetih letih 20. stoletja, konec 19. stoletja pa je postala Zakavkaško industrijsko središče in naftna baza z 22 glavnimi rafinerijskimi bazami, večina drugih panog pa je bila povezana z nafto. Avgusta 1991 je po osamosvojitvi postal glavno mesto Azerbajdžana.

Baku je starodavno mesto z dolgo zgodovino. V mestu je veliko zanimivih krajev, na primer stolp mošeje Senak-Karl, zgrajen v 11. stoletju, stolp Kiz-Karas v 12. stoletju in Baku iz 13. stoletja Kamnite utrdbe Ilov, palača Shirvan iz 15. stoletja in palača King Khan iz 17. stoletja so dobro ohranjene. Leta 2000 je Unesco uvrstil obzidano mesto Baku in palačo kralja Širvana ter Maiden Tower med kulturno dediščino in jo uvrstil na "seznam svetovne dediščine".