Uzbekistan, polno ime Republike Uzbekistan, je država v Srednji Aziji, ki nima izhoda na morje in na severozahodu meji na Aralsko morje ter meji na Kazahstan, Kirgizijo, Tadžikistan, Turkmenistan in Afganistan. Skupna površina je 447.400 kvadratnih kilometrov. Teren je visoko na vzhodu in nizko na zahodu. Nizka ravnica zavzema 80% celotne površine, ki je večinoma v puščavi Kizilkum na severozahodu. Vzhod in jug spadata na zahodni rob gorskega sistema Tianshan in gorskega sistema Gisar-Alai, s slavnim porečjem Fergana in porečjem Zerafshan. Na ozemlju so rodovitne doline z izjemno bogatimi naravnimi viri. Glavne reke so Amu Darja, Sir Darja in Zelafšan. Ima močno suho celinsko podnebje. Povprečna temperatura v juliju je 26 ～ 32 ℃, dnevna temperatura na jugu pa je pogosto 40 ℃; januarska povprečna temperatura je -6 ～ -3 ℃, absolutna najnižja temperatura na severu pa -38 ℃. Povprečna letna količina padavin je v ravninah in nižinah 80-200 mm, v gorskih predelih pa 1000 mm, večina pa je zbranih pozimi in spomladi. Uzbekistan je znana starodavna država na "svileni poti" in ima s Kitajsko dolgo pot skozi "svileno pot".

Celotna država je razdeljena na 1 avtonomno republiko (Avtonomna republika Karakalpakstan), 1 občino (Taškent) in 12 držav: Andijan, Buhara, Jizak, Kaška Daria, Navoi, Namangan, Samarkand, Surhan, Syr Darya, Taškent, Fergana in Kharzmo.

Uzbekistansko pleme, ki se je oblikovalo v 11.-12. stoletju našega štetja. V 13. in 15. stoletju je vladala mongolska tatarska dinastija Timur. V 15. stoletju je bila ustanovljena uzbekistanska država pod poveljstvom kralja Shybanija. V šestdesetih in sedemdesetih letih je bil del ozemlja Uzbekistana združen z Rusijo. Sovjetska oblast je bila ustanovljena novembra 1917, Uzbekistanska sovjetska socialistična republika pa 27. oktobra 1924 in se je pridružila Sovjetski zvezi. Neodvisnost je bila razglašena 31. avgusta 1991, država pa se je preimenovala v Republiko Uzbekistan.

Državna zastava: Je vodoravni pravokotnik z razmerjem med dolžino in širino 2: 1. Od zgoraj navzdol so trije vzporedni široki pasovi svetlo modre, bele in svetlo zelene barve, med belim in svetlo modrim ter svetlo zelenim širokim pasom pa sta dve tanki rdeči črti. Na levi strani svetlo modrega pasu je bela polmesec in 12 belih petkrakih zvezd. Uzbekistan je postal republika nekdanje Sovjetske zveze leta 1924. Od leta 1952 je sprejeta državna zastava podobna zastavi nekdanje Sovjetske zveze, le da je na sredini zastave širok modri pas, na vrhu in dnu pa ozek bel pas. Zakon o državni neodvisnosti Uzbekistana je bil sprejet 31. avgusta 1991, zgoraj omenjena državna zastava pa je bila uporabljena 11. oktobra.

Uzbekistan je najbolj naseljena država v Srednji Aziji. Ima 26,1 milijona prebivalcev (december 2004). Vključno s 134 etničnimi skupinami so bili Uzbeki 78,8%, Rusi 4,4%, Tadžiki 4,9%, Kazahstanci 3,9%, Tatari 1,1%, Karakalpak 2,2%, Kirgizi 1%, Korejska etnična skupina je predstavljala 0,7%. Druge etnične skupine vključujejo ukrajinske, turkmenske in beloruske etnične skupine. Večina prebivalcev verjame v islam in so suniti. Uradni jezik je uzbeščina (turška jezikovna družina altajske družine), ruščina pa je lingua franca. Glavna religija je islam, ki je sunitski, druga pa vzhodna pravoslavna.

Uzbekistan je bogat z naravnimi viri, industrijske stebre nacionalnega gospodarstva pa so "štirje zlati": zlato, "platina" (bombaž), "wujin" (nafta) in "modro zlato" (zemeljski plin). Vendar je gospodarska struktura enotna, predelovalna industrija pa razmeroma zaostala. Zlate rezerve Uzbekistana se uvrščajo na četrto mesto na svetu z bogatimi vodnimi viri in stopnjo pokritosti z gozdovi 12%. Strojna proizvodnja, neželezne kovine, železne kovine, tekstilna in svilna industrija so razmeroma razvite.

Klimatsko območje je ugodno za obsežen razvoj kmetijskega gospodarstva, značilnost kmetijstva pa je razvita infrastruktura za varovanje vode za namakano kmetijstvo. Kmetijska industrija stebrov je saditev bombaža, pomemben položaj zavzemajo tudi ribogojstvo, živinoreja, sadja zelenjave in sadja. Letna proizvodnja bombaža predstavlja dve tretjini proizvodnje bombaža v nekdanji Sovjetski zvezi, ki je na četrtem mestu na svetu in je znana kot "platinasta država". Živinorejska panoga je razmeroma razvita, v glavnem gojijo ovce, sorazmerno pa je tudi razmnoževanje. Uzbekistan je regija, ki jo vodi starodavna "Svilna pot". Po vsej državi je več kot 4.000 naravnih in kulturnih krajin, predvsem v mestih, kot so Taškent, Samarkand, Buhara in Khiva.

Taškent: Taškent, glavno mesto Uzbekistana, je največje mesto v Srednji Aziji in pomembno gospodarsko in kulturno središče. Nahaja se na vzhodu Uzbekistana, zahodno od gorovja Chatkal, v središču oaze doline Chirchik, pritoka reke Syr, na nadmorski višini 440-480 metrov. Prebivalstvo je 2.135.700 (december 2004), od tega 80% Rusov in Uzbekov, manjšine pa so Tatari, Judje in Ukrajina. To starodavno mesto je bilo v starih časih pomembno središče in prometno vozlišče za trgovino vzhod-zahod in tu je potekala znamenita "Svilena pot". Na starodavni Kitajski so Zhang Qian, Fa Xian in Xuanzang pustili svoje sledi.

Taškent v uzbeščini pomeni "Kamnito mesto", ki je dobil ime po tem, da se nahaja v naplavinskem predelu ob vznožju in ima ogromne prodnike. To je starodavno mesto z dolgo zgodovino, ki je bilo zgrajeno že v drugem stoletju pred našim štetjem, v šestem stoletju pa je slovelo po trgovini in obrti in postalo edino mesto, ki je šlo skozi starodavno svileno pot. Prvič viden v zgodovinskih zapisih v 11. stoletju našega štetja. Mesto, obdano z zidovi, je leta 1865 s takrat okoli 70.000 prebivalci postalo glavno trgovinsko središče z Rusijo in se kasneje združilo v Rusko cesarstvo. Leta 1867 je postalo upravno središče Turkestanske avtonomne republike. Od leta 1930 je postala glavno mesto Republike Uzbekistan (ene od republik Sovjetske zveze), 31. avgusta 1991 pa je postala glavno mesto samostojne republike Uzbekistan.