Bosna in Hercegovina, polno ime Bosne in Hercegovine, se nahaja v osrednjem delu nekdanje Jugoslavije, med Hrvaško in Srbijo. Površina je 51129 kvadratnih kilometrov. 4,01 milijona prebivalcev (2004), od tega Federacija Bosne in Hercegovine 62,5%, srbska republika 37,5%. Glavne etnične skupine so: Bošnjaki (to je muslimanska etnična skupina v nekdanjem južnem obdobju), ki predstavljajo približno 43,5% celotnega prebivalstva; srbska narodnost, ki predstavlja približno 31,2% celotnega prebivalstva; hrvaška narodnost, približno 17. 4%. Tri etnične skupine verjamejo v islam, pravoslavno cerkev oziroma katolištvo. Uradni jeziki so bosanščina, srbščina in hrvaščina. Bosna in Hercegovina je bogata z mineralnimi viri, predvsem z železovo rudo, lignitom, boksitom, svinčevo-cinkovo ​​rudo, azbestom, kameno soljo, baritom itd. Vodne moči in gozdni viri so bogati, območje pokritosti gozdov pa predstavlja 46,6% celotnega ozemlja Bosne in Hercegovine.

BiH sestavljata dve entiteti, Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srbija. Federacijo Bosne in Hercegovine sestavlja 10 držav: Unna-Sana, Posavina, Tuzla-Podrinje, Zenica-Doboj, Bosna-Podrinje, Srednja Bosna Države, Hercegovina-Neretva, Zahodna Hercegovina, Sarajevo, Zahodna Bosna. Republika Srbska ima 7 okrožij: Banja Luka, Doboj, Belina, Vlasenica, Sokolac, Srbine in Trebinje. . Leta 1999 je bila ustanovljena posebna cona Brčko, neposredno pod državo.

Državna zastava: Barva ozadja je modra, vzorec je velik zlati trikotnik, na eni strani trikotnika je vrsta belih zvezd. Tri strani velikega trikotnika simbolizirajo tri glavne etnične skupine, ki sestavljajo Republiko Bosno in Hercegovino, in sicer muslimansko, srbsko in hrvaško etnično skupino. Zlato je sijaj sonca, ki simbolizira upanje. Modro ozadje in bele zvezde simbolizirajo Evropo in pomenijo, da je Bosna in Hercegovina del Evrope.

Konec 6. in na začetku 7. stoletja so se nekateri Slovani preselili na jug na Balkan in se naselili v Bosni in Hercegovini. Konec 12. stoletja so Slovani ustanovili neodvisno Kneževino Bosno. Konec 14. stoletja je bila Bosna najmočnejša država južnih Slovanov. Po letu 1463 je postala turška posest, leta 1908 pa jo je zasedlo Avstro-Ogrsko. Po koncu prve svetovne vojne leta 1918 so južnoslovanski narodi ustanovili srbsko-hrvaško-slovensko kraljevino, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Bosna in Hercegovina je bila del nje in je bila razdeljena na več upravnih provinc. Leta 1945 so ljudje vseh etničnih skupin v Jugoslaviji zmagali v protifašistični vojni in ustanovili Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo (leta 1963 se je preimenovala v Socialistično federativno republiko Jugoslavijo), Bosna in Hercegovina pa je postala republika Zvezne republike Jugoslavije. Marca 1992 je Bosna in Hercegovina izvedla referendum o tem, ali je država neodvisna ali ne. Bosna in Hercegovina je bila naklonjena neodvisnosti, Srbi pa so se glasovanju uprli. Po tem je med Bosno in Hercegovino izbruhnila tri leta in pol trajajoča vojna. 22. maja 1992 se je Bosna in Hercegovina pridružila OZN. 21. novembra 1995 so pod pokroviteljstvom ZDA predsednik Miloševič Republike Srbije Jugoslavije, predsednik Tuđman Republike Hrvaške in predsednik Izetbegovič Republike Bosne in Hercegovine podpisali Daytonsko-bosansko-hercegovski mirovni sporazum. Vojna v Bosni in Hercegovini je končana.

Sarajevo: Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine (Sarajevo), je pomembno industrijsko in železniško prometno središče, ki je slovelo po izbruhu prve svetovne vojne (sarajevska nesreča). Sarajevo se nahaja v bližini zgornjega toka reke Boyane, pritoka Save, je starodavno mesto, obdano z gorami in čudovito pokrajino. Ima površino 142 kvadratnih kilometrov in 310.000 prebivalcev (2002).

Sarajevo je v zgodovini že večkrat spremenilo ime, njegovo sedanje ime pa v turščini pomeni "Palača sultanskega guvernerja", kar kaže, da ima turška kultura močan vpliv na mesto. Leta 395 n. Št. Po porazu Maksima je cesar Teodozij I. pred smrtjo premaknil mejo med zahodnim in vzhodnim cesarstvom v okolico Sarajeva, Sarajevo pa je bilo takrat le malo znano mesto. V poznem 15. stoletju je turško otomansko cesarstvo premagalo Srbijo, zasedlo Bosno in Hercegovino in prisililo lokalne prebivalce, da so se spreobrnili, nekateri prebivalci pa so postali muslimani. Hkrati je Avstro-Ogrsko cesarstvo oborožilo Srbe in jih uporabilo za varovanje meja, nato pa začelo bitko, ki je trajala stoletja. V preteklosti so se vzdolž poti vzdolž osrednjega dela nekdanje Jugoslavije (natančneje skozi Bosno in Hercegovino) tukaj obupno borili katoličani in pravoslavci, kristjani in islam, Nemci in Slovani, Rusi in zahodnjaki. Strateški položaj Sarajeva je zato postal izredno pomemben. Leta vojn so to malo znano mesto postale znano mesto, postalo je žarišče konkurence med različnimi frakcijami in sčasoma postalo glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Sarajevo je starodavno mesto s čudovito pokrajino, edinstvenim izgledom mesta in različnimi arhitekturnimi slogi. Ker se je v zgodovini že večkrat zamenjalo z lastniki, so različni vladarji v mesto prinesli vse vrste etničnih običajev in religij, zaradi česar je postalo stičišče vzhodne in zahodne gospodarske kulture, ter se postopoma razvili v mesto, ki meša vzhod in zahod. . V mestu so tako zgradbe v avstrijskem slogu iz 19. stoletja, paviljoni v orientalskem slogu in obrtne delavnice v turškem slogu.

Osrednje mesto so večinoma klasične stavbe iz obdobja Avstro-Ogrske. V mestu so usklajeno razporejene katoliške cerkve, pravoslavne cerkve in stolpi islamskih mošej s stebri. Muslimansko prebivalstvo v Sarajevu predstavlja več kot tretjino, zaradi česar je mesto, kjer živijo muslimani, zato je Sarajevo znano kot "Kairo Evrope" in "Muslimanska prestolnica Evrope". V mestu je več kot 100 mošej, med katerimi je najstarejša mošeja Archi-Hislu-Bek, zgrajena v 16. stoletju. V muzeju v mestu je tudi znameniti hebrejski rokopis "Hagada", ki je v judovski razlagi "Biblije" naveden v redkih relikvijah, kot so razne legende in anekdote. Zaradi močnega islamskega vzdušja, ki se je oblikovalo po vojni v Bosni in Hercegovini, se včasih počutite kot v arabskem svetu na Bližnjem vzhodu. Ta edinstveni slog se očitno zelo razlikuje od drugih tradicionalnih evropskih mest, zato je Sarajevo danes znano kot Jeruzalem Evrope.

Poleg tega je Sarajevo tudi središče kopenskega prometa ter gospodarsko in kulturno središče Bosne in Hercegovine. Glavne panoge vključujejo energetsko opremo, avtomobilsko proizvodnjo, predelavo kovin, kemijo, tekstil, keramiko in predelavo hrane. V mestu je tudi univerza in več bolnišnic s šolo za rudarstvo, politehniko, znanost in likovno umetnost.