Turčija se razprostira po Aziji in Evropi, med Sredozemljem in Črnim morjem, s skupno površino približno 780.576 kvadratnih kilometrov. Na vzhodu meji z Iranom, na severovzhodu z Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžanom, na jugovzhodu s Sirijo in Irakom, na severozahodu s Bolgarijo in Grčijo, na severu z Bolgarijo in Grčijo, na severu s Črnim morjem ter čez Sredozemsko morje na zahodu in jugozahodu s Ciprom. Obala je dolga 3.518 kilometrov. Obalno območje ima subtropsko sredozemsko podnebje, celinska planota pa prehaja v tropsko travniško in puščavsko podnebje.

Pregled

Turčija, polno ime Republike Turčije, se razprostira po Aziji in Evropi ter leži med Sredozemskim in Črnim morjem. Večina ozemlja je na polotoku Male Azije, evropski del pa na jugovzhodu Balkanskega polotoka, skupna površina države pa je približno 780.576 kvadratnih kilometrov. Na vzhodu meji z Iranom, na severovzhodu z Gruzijo, Armenijo in Azerbajdžanom, na jugovzhodu s Sirijo in Irakom, na severozahodu s Bolgarijo in Grčijo, na severu s Črnim morjem ter čez Sredozemsko morje na zahodu in jugozahodu s Ciprom. Bospor in Dardanele ter Mramorno morje med obema ožinama sta edini plovni poti, ki povezujeta Črno in Sredozemsko morje, njihova strateška lega pa je zelo pomembna. Obala je dolga 3.518 kilometrov. Teren je visoko na vzhodu in nizko na zahodu, večinoma planote in gore, z ozkimi in dolgimi ravnicami le ob obali. Obalna območja spadajo v subtropsko sredozemsko podnebje, celinska planota pa prehaja na tropska travišča in puščavsko podnebje. Temperaturna razlika je velika. Letna povprečna temperatura je 14-20 ℃ oziroma 4-18 ℃. Povprečna letna količina padavin je ob Črnem morju 700-2500 mm, ob Sredozemskem morju 500-700 mm in v kopnem 250-400 mm.

Upravne enote v Turčiji so razvrščene po provincah, okrožjih, okrožjih in vaseh. Država je razdeljena na 81 provinc, približno 600 okrožij in več kot 36.000 vasi.

Rojstno mesto Turkov je gorovje Altaj v Xinjiangu na Kitajskem, v zgodovini znano kot Turki. V 7. stoletju je Tang zaporedoma uničil vzhodne in zahodne turške kanate. Od 8. do 13. stoletja so se Turki preselili na zahod v Malo Azijo. Osmansko cesarstvo je bilo ustanovljeno v začetku 14. stoletja. 15. in 16. stoletje je vstopilo v svoj razcvet, njegovo ozemlje pa se je razširilo na Evropo, Azijo in Afriko. Propadati je začela konec 16. stoletja. Na začetku 20. stoletja je postala polkolonija Britanije, Francije, Nemčije in drugih držav. Leta 1919 je Mustafa Kemal sprožil nacionalno meščansko revolucijo, leta 1922 pa je premagal tujo invazijsko vojsko in 29. oktobra 1923 ustanovil Republiko Turčijo. Kemal je bil izvoljen za predsednika. Marca 1924 je bil prestol osmanskega kalifa (nekdanji monarh islamskega voditelja) ukinjen.

Državna zastava: je pravokotna z razmerjem med dolžino in širino 3: 2. Zastava je rdeča, z belim polmesecem in belo petokrako zvezdo na strani droga. Rdeča simbolizira kri in zmago; polmesec in zvezda simbolizirata odganjanje teme in odpiranje svetlobe, simbolizirata tudi verovanje Turkov v islam ter simbolizira srečo in srečo.

Turčija ima 67,31 milijona prebivalcev (2002). Turki predstavljajo več kot 80%, Kurdi pa približno 15%. Turščina je nacionalni jezik in več kot 80% prebivalstva države je turška, poleg kurdske, armenske, arabske in grške. 99% prebivalcev verjame v islam.

Turčija je tradicionalna kmetijska in živinorejska država z dobrim kmetijstvom, ki je v bistvu samozadostna z žitom, bombažem, zelenjavo, sadjem, mesom itd., vrednost kmetijske proizvodnje pa za celotno državo Približno 20% BDP. Kmetijsko prebivalstvo predstavlja 46% celotnega prebivalstva. Kmetijski proizvodi vključujejo predvsem pšenico, ječmen, koruzo, sladkorno peso, bombaž, tobak in krompir. Hrana in sadje sta lahko samozadostna in izvozna. Ankarska volna je znana po vsem svetu. Bogata z mineralnimi viri, predvsem borom, kromom, bakrom, železom, boksitom in premogom. Zaloge borovega trioksida in kromove rude znašajo približno 70 milijonov ton oziroma 100 milijonov ton, obe pa sta med svetovnimi vrhovi. Zaloge premoga znašajo približno 6,5 milijarde ton, večinoma lignit. Gozdna površina je 20 milijonov hektarjev. Vendar nafte in zemeljskega plina primanjkuje in ju je treba uvažati v velikih količinah. Industrija ima določene temelje, tekstilna in živilska industrija pa sta razmeroma razviti. Glavni industrijski sektorji vključujejo jeklo, cement, mehanske in električne izdelke ter avtomobile. Industrijska in kmetijska območja na zahodnem obalnem območju so zelo razvita, celinska območja na vzhodu pa so prometno ovirana in raven produktivnosti relativno zaostaja. Turčija uživa edinstvene turistične vire. Na njenem ozemlju so pikantne zgodovinske znamenitosti, vključno z Artemidinim templjem, sedmimi čudeži sveta, zgodovinskimi mesti Istanbul in starodavnim mestom Efes. Turizem je postal eden pomembnih stebrov turškega nacionalnega gospodarstva.

Glavna mesta

Ankara: Ankara (Ankara) je glavno mesto Turčije, države na prelomu Evrope in Azije. Nahaja se na severozahodnem delu Anatolske planote na Azijskem polotoku in je približno 900 metrov nadmorske višine. Ankara ima dolgo zgodovino, ki jo lahko izsledimo že v antičnem stoletju. Nekateri zgodovinarji verjamejo, da so ljudje Heti že v 13. stoletju pred našim štetjem zgradili grad v Ankari, ki se je imenoval "Ankuva", ali njegovo diakritično "Angela". Druga legenda verjame, da je mesto zgradil frigijski kralj Midas okoli leta 700 pred našim štetjem in ker je tam našel železno sidro, je to postalo ime mesta. Po več spremembah je postala "Ankara".

Pred ustanovitvijo republike je bila Ankara le majhno mesto, zdaj pa se je razvilo v moderno mesto s 3,9 milijona prebivalcev (2002), ki je samo po gospodarskem središču in starodavni prestolnici Istanbulu. . Ankara je znana po svojem upravnem središču in trgovskem mestu, njena industrija ni zelo razvita, njen gospodarski pomen pa je veliko manjši od pomena v Istanbulu, Izmirju, Adani in drugih mestih. Tu je le nekaj majhnih in srednje velikih tovarn. Teren Ankare je neenakomeren, podnebje pa polkontinentalno. Glavni kmetijski proizvodi so pšenica, ječmen, fižol, sadje, zelenjava, grozdje itd. Živinoreja vključuje predvsem ovce, angorske koze in govedo. Ankara je bila že od antičnih časov prometno vozlišče, saj so železnice in zračne poti vodile do vseh delov države.

Istanbul: Zgodovinsko turško mesto Istanbul (Istanbul) se nahaja na vzhodnem koncu Balkanskega polotoka in zaduši Črno morje. Je največje mesto in pristanišče v Turčiji z več kot 12 milijoni prebivalcev (2003 leto). Kot meja med Evropo in Azijo skozi mesto prehaja Bosporska ožina, ki starodavno mesto deli na dva dela, Istanbul pa je postal edino mesto na svetu, ki prečka Evropo in Azijo. Istanbul je bil ustanovljen leta 660 pred našim štetjem in se je takrat imenoval Bizant. Leta 324 našega štetja je Konstantin Veliki rimskega imperija svojo prestolnico preselil iz Rima in spremenil ime v Konstantinopel. Leta 395 po Kr. Je Konstantinopel po razpadu Rimskega cesarstva postal glavno mesto Vzhodnega rimskega cesarstva (znanega tudi kot Bizantinsko cesarstvo). Leta 1453 našega mesta je turški sultan Mohammed II zavzel mesto in uničil vzhodni Rim, ki je postalo glavno mesto Osmanskega cesarstva in se je preimenovalo v Istanbul, dokler leta 1923 ni bila ustanovljena Turška republika in se preselila v Ankaro.

V začetku 13. stoletja, ko so napadli križarji, je bilo to staro mesto požgano. Danes se je urbano območje razširilo na sever Zlatega roga in Uskdarja na vzhodni obali Bosporja. V starem mestu Istanbul na jugu Zlatega roga še vedno stoji mestno obzidje, ki ločuje mesto na polotoku od celine. Po zadnjih letih občinske gradnje je mestna krajina v Istanbulu postala bolj barvita, ob ožini se vijejo starodavne ulice, pa tudi prostrana in ravna avenija Turčije, avenija neodvisnosti in moderne stavbe na obeh straneh avenije. Pod nebom se prepletajo monaški monaret, gotska arhitektura z rdečo streho in antične islamske hiše; sodobni hotel Intercontinental in starodavni rimski Teodosijev zid se dopolnjujejo. Skoraj 1700 let zgodovine prestolnice je v Istanbulu pustilo pisane kulturne relikvije. V mestu je več kot 3000 velikih in majhnih mošej, ki jih je mogoče uporabiti za čaščenje 10 milijonov muslimanov v mestu. Poleg tega je v mestu več kot 1000 visokih minaretov. V Istanbulu, dokler se boste ozirali naokoli, bodo vedno minareti različnih oblik, zato je mesto znano tudi kot "Minaretno mesto".

Ko že govorimo o Istanbulu, ljudje seveda pomislijo na edini Bosporski most na svetu, ki zajema Evropo in Azijo. Zaradi njegove veličastne drže, čudovite pokrajine ožine in tisočletnih zgodovinskih spomenikov je Istanbul postal svetovno znana turistična atrakcija. Bosporski most je bil zgrajen leta 1973. Povezuje mesta, ki jih deli ožina, in povezuje tudi dve celini Evrope in Azije. To je edinstven viseči most s skupno dolžino 1560 metrov. Razen jeklenega okvirja na obeh koncih na sredini ni nobenih pomolov. Sprehodijo se lahko različne vrste ladij. Je največji viseči most v Evropi in četrti največji na svetu. Ponoči so luči na mostu svetle, gledajo se od daleč, na nebu je videti kot zmajevi vole. Poleg tega je mesto zgradilo most Galata in most Ataturk, da bi povezal nova in stara mesta.