Afganistan pokriva površino 652.300 kvadratnih kilometrov in se nahaja na križišču Zahodne Azije, Južne Azije in Srednje Azije in je pomembna geografska lokacija za prevoz med Severno in Južno. Na severu meji na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan, ozek pas štrlečega severovzhoda meji na Kitajsko, vzhod in jugovzhod meji na Pakistan, zahod pa na Iran. Območje je gorsko, planote in gore zavzemajo 4/5 površine države, sever in jugozahod so večinoma ravnice, na jugozahodu pa puščave. Celinsko podnebje naredi državo suho in manj deževno, z velikimi letnimi in dnevnimi temperaturnimi razlikami in očitnimi letnimi časi.

Afganistan pokriva površino 652.300 kvadratnih kilometrov. Nahaja se na križišču Zahodne, Južne in Srednje Azije in je pomembna geografska lokacija kot ključna povezava med Severno in Južno. Na severu meji na Turkmenistan, Uzbekistan in Tadžikistan, ozek pas štrlečega severovzhoda meji na Kitajsko, vzhod in jugovzhod meji na Pakistan, zahod pa na Iran. Območje je gorsko, planote in gore predstavljajo 4/5 površine države, sever in jugozahod so večinoma ravnine, na jugozahodu pa puščave. Povprečna nadmorska višina je 1.000 metrov. Največje gorsko območje Hindukuša v državi poteka diagonalno od severovzhoda do jugozahoda. Glavne reke so Amu Darja, Helmand, Kabul in Harirud. Celinsko podnebje naredi državo suho in manj deževno, z velikimi letnimi in dnevnimi temperaturnimi razlikami, očitnimi letnimi časi, pozimi hudim mrazom in izredno vročim poletjem.

Afganistan je razdeljen na 33 provinc z okrožji, okrožji, mesti in vasi pod provincami.

Pred 15. stoletjem je bil Afganistan središče trgovinske in kulturne izmenjave med Evropo, Bližnjim vzhodom ter Indijo in Daljnim vzhodom. Po odprtju morske poti iz Evrope v Indijo konec 15. stoletja je Afganistan postal zaprt. Leta 1747 je afganistansko ljudstvo pregnalo tuje zavojevalce in ustanovilo neodvisno in nekoč močno afganistansko kraljestvo ter postalo muslimanska država, ki je za Osmanskim cesarstvom le še druga. Leta 1878 je Britanija drugič napadla Afganistan in z Afganistanom podpisala Gandamakovo pogodbo, Afganistan pa je izgubil svojo diplomatsko moč. Leta 1895 sta Velika Britanija in Rusija sklenili sporazum o zasebni razdelitvi regije Pamir in določitvi regije Vakhan za britansko-rusko varovalno območje. Leta 1919 je afganistansko ljudstvo dobilo neodvisnost, potem ko je premagalo tretjo britansko invazijo. Aprila 1978 je Afganistanska ljudska demokratična stranka sprožila vojaški udar za strmoglavljenje vlade in spremenila svoje ime v Demokratična republika Afganistan. Sovjetska vojska je leta 1979 napadla Afganistan. Novembra 1987 je Velika Loya Jirga v Afganistanu sprejela odločitev o uradni spremembi imena Demokratične republike Afganistan v Republika Afganistan. 15. februarja 1989 je bila Sovjetska zveza prisiljena umakniti svoje čete iz Afganistana. 28. aprila 1992 se je država preimenovala v Islamsko državo Afganistan. Oktobra 1997 se je država preimenovala v Islamski emirat Afganistan. Novembra 2004 je bil Karzai z absolutno premočjo izvoljen za prvega demokratično izvoljenega predsednika v zgodovini Afganistana.

Državna zastava: 5. februarja 2002 je Afganistan sprejel novo državno zastavo. Nova državna zastava je bila zasnovana v skladu z afganistansko ustavo iz leta 1964, sestavljena je iz črnih, rdečih in zelenih trakov ter afganistanskega državnega znaka.

V Afganistanu živi približno 28,5 milijona prebivalcev (ocenjeno julija 2004). Med njimi predstavljajo Paštuni 38–44%, Tadžiki 25%, več kot 20 etničnih manjšin pa je tudi Uzbekistanov, Hazarcev, Turkmenjanov, Balucha in Nuristana. Uradna jezika sta paštujščina in darijščina (tj. Perzijščina). Drugi lokalni jeziki so uzbekščina, beludžistan, turščina itd. Več kot 98% prebivalcev verjame v islam, od tega 90% suniti, ostali pa šiiti.

Afganistan je zaostala kmetijska in živinorejska država, ki so jo Združeni narodi leta 1971 uvrstili med najmanj razvite države na svetu. Azerbajdžanski rudni viri so razmeroma bogati, vendar niso v celoti razviti. Trenutno preverjeni viri vključujejo predvsem zemeljski plin, premog, sol, krom, železo, baker, sljudo in smaragde. Leta vojne so povzročila propad industrijske baze Afganistana. Lahka industrija in obrt sta glavni industriji, predvsem tekstil, gnojila, cement, usnje, preproge, elektrika, sladkor in predelava kmetijskih izdelkov. Obrtna industrija predstavlja približno 42% vrednosti industrijske proizvodnje. Kmetijstvo in živinoreja sta glavna stebra afganistanskega nacionalnega gospodarstva. Prebivalstvo kmetijstva in živinoreje predstavlja 80% celotnega prebivalstva države. Obdelana zemlja je manj kot 10% celotne kopenske površine države. Med glavne pridelke spadajo pšenica, bombaž, sladkorna pesa, suho sadje in različno sadje. Glavni živinorejski proizvodi so ovce, govedo in koze z maščobo.

Glavna mesta

Kabul: Kabul je glavno mesto Afganistana, glavno mesto province Kabul in največje mesto v Afganistanu. Je slavno mesto z več kot 3000-letno zgodovino in je po letu 1773 postalo glavno mesto Afganistana. "Kabul" pomeni "trgovsko središče" v sindhiju.

Kabul se nahaja v vzhodnem Afganistanu, na južnem vznožju gore Hindukuš, v dolini na nadmorski višini 1.800 metrov. Teren je nevaren, okoliške gore pa obkrožajo gore v obliki črke U. Reka Kabul teče skozi središče mesta in deli mesto Kabul na dva dela, s starim mestom na južnem bregu in novim mestom na severnem bregu. Novo mesto je razmeroma uspešno. Tu je skoncentrirana večina trgovskih četrti, palač, uradnih rezidenc in vrhunskih rezidenc. V mestu je veliko palač. Znanejše so palača Gulhana, palača Dirkusa, palača Saladat, palača Rose in Dar Aman Palača itd. Palača Dar Aman je sedež parlamenta in vladnih služb.

Na ulici Maywand v središču Kabula je zeleni spomenik Maywand, obdan s štirimi topovi. Na pobočjih okoli mesta so bogati kamniti griči, starodavni stolpi, starodavne grobnice, starodavne trdnjave, islamske cerkve in templji. Znani so tempelj Shahidusham Shira, mavzolej Babel, mavzolej kralja Mohammeda Dinarda Shah, narodni muzej, arheološki muzej itd. Svetišče "Zah" na jugu mesta je stavba v islamskem strešnem slogu in je rezidenca Alija, ustanovitelja šiitske sekte islama. Ogromna skala je od svetišča oddaljena približno 30 do 40 metrov. V središču je razcepljen približno 2 metra širok in širok 1 meter. Po legendi gre za sveto relikvijo, ki jo je Alijev meč zapustil, ko je sekal balvan.